P. Prevc za Dnevnik: Telo natreniraš, glavo brzdaš

Peter Prevc, dobitnik dveh medalj na olimpijskih igrah v Sočiju, je za Dnevnik spregovoril o vtisih z za slovenske športnike najuspešnejših olimpijskih igrah do sedaj.

Ko ste prišli v Soči, ste potrebovali precej časa, da ste se spoprijateljili s skakalnico. Kdaj ste naredili ključni klik?
Vsi preskoki so se zgodili na tekmi. Umiriti glavo je ena najtežjih stvari v športu. Telo natreniraš, glavo je treba brzdati. Če to povežeš, si lahko zelo uspešen. Meni gre za zdaj dobro od nog.

Bi pred igrami podpisali dve kolajni v Sočiju?
Ne. Pred tekmami se nočem ubadati s takšnimi pogodbami. Le jaz sem tisti, ki skačem, vse je odvisno od mene, zato se ne ukvarjam z vedeževanjem.

Včeraj ste imeli dan brez skokov. V času treninga ste tukaj v olimpijskem parku prejeli kolajno, danes ob 21.15 vas čaka še moštvena tekma.
Lepo bi se bilo še enkrat vrniti na tale zmagovalni oder v družbi preostalih fantov iz ekipe. A velikih pričakovanj nimamo le mi, ampak tudi Avstrijci, Nemci, Poljaki, Japonci in Norvežani. Počakajmo na razplet tekme.

Postali ste najuspešnejši Slovenec v zgodovini zimskih olimpijskih iger z dvema posamičnima kolajnama. Matjaž Debelak ima bron posameznikov in srebro z moštvene tekme v Calgaryju 1988.
To je zgodba teh iger. Enostavno se zgodi.

Glede na formo ste bili tudi kandidat za naslov olimpijskega prvaka.
Očitno še nisem pripravljen na to.

Ali ste morda od trenerja slišali, da od vas pričakuje zlato kolajno?
Ne. Trener mi reče, kaj naj popravim, da bo skok dober. Če odpraviš vse pomanjkljivosti, se lahko zgodi marsikaj.

Za vas je značilno, da vedno pridete v vrhunsko formo v drugi polovici januarja.
Čutim, da do tega pride samo po sebi, ne vem pa, kako bi na to vprašanje odgovorila trenerja Janus in Grilc. Zame je značilno, da potrebujem več tekem, da ujamem ritem in začnem delati tisto, kar sem sposoben. To je ena izmed mojih pomanjkljivosti, ki jo želim odpraviti. Na srečo na začetku sezon ni velikih tekem in se sestavim ravno do takrat, ko je treba, torej do začetka februarja.

Postali ste serijski zbiralec kolajn. Na zadnjih štirih velikih tekmah v Predazzu in Sočiju ste bili vselej na zmagovalnem odru s po dvema srebrnima in bronastima kolajnama.
Trenutno je res tako in upam, da bo tako še naprej. A na to se ne morem zanašati. V skokih je tako, da se lahko pri vsakem skakalcu stvar obrne v dobro ali slabo. Ni dobro preveč razmišljati o takšnih stvareh.

Je bila kolajna s srednje skakalnica vzpodbuda za predstavo na večji napravi?
Kolajna je šla takoj po podelitvi v predal. Moram ostati zbran za nove tekme, ne oziram se nazaj. Pot do uspeha je le trdo delo. Z eno kolajno v žepu je bilo lažje priti na drugo tekmo, a na koncu koncev moraš na njej še vedno nekaj pokazati, zato ni lahko.

Tekačica Fabjanova in biatlonka Gregorinova sta dejali, da sta bili po osvojitvi kolajn tako razburjeni, da nista mogli spati celo noč po tekmi. Kolikor vas poznam, vi teh težav nimate.
To so ženske. Saj vsi vemo, da jih je težko razumeti. O kolajnah in uspehih hitro neham razmišljati. Ko grem spat, misli hitro preklopim na drugo stvar in zaspim brez težav.

A čutite evforijo iz domovine?
Ne. Tako mi je tudi všeč.

V olimpijski vasi ste zvezdnik z dvema kolajnama. Ali vas ustavljajo, čestitajo, se želijo fotografirati z vami?
Ne veliko. Razlog je v prekrivanju urnikov. Večina športnikov spi že zelo dolgo časa, ko se mi vanjo šele vrnemo zaradi našega tekmovalnega sporeda v poznih večernih urah. Zjutraj pa odidejo prej, ko mi ostanemo.

Pogovarjal se je: Jože Okorn.

Več lahko preberete v Dnevniku.