P. Opeka, siol.net: Evropa ima do afriške celine veliko dolžnost, da poravna moralni dolg

19

V anarhiji močnejši izkorišča šibkejšega. Tu pa želimo živeti v enakopravnosti, se spoštovati, si pomagati, se ljubiti. To se naredi le prek vzgoje in discipline, pravi misijonar Peter Opeka.

Pravite, da ste najraje med svojimi Malgaši. Ste zdaj na počitnicah ali na službenem potovanju?
To je delovno potovanje. Vedno ko grem na pot, grem zato, da iščem pomoč za najrevnejše. Nikoli niso počitnice. Ampak ko menjam kraj, ko sem drugje, me to tudi malo poživi. Ko grem iz tiste skrajne revščine in tukaj vidim druge ljudi, z drugo miselnostjo, mi pomaga pri ravnovesju.

Zelo preprosto zveni, ko o vas rečejo, da rešujete ljudi iz revščine in jim vračate dostojanstvo. Ampak to je gotovo zahteven, naporen proces. Je potrebnega veliko boja?
Brez dvoma. Treba je tudi veliko razsodnosti in najprej moraš imeti čut, da so ti ljudje v stiski. Ker so se tisti, ki živijo v skrajni revščini, te tako navadili, da se včasih ne zavedajo, da živijo tako revno, ker niso nikdar videli Evrope. “To je naša usoda,” pravijo. Tej usodi se mi upiramo.

Podobno je tudi tukaj v Evropi, kjer smo v duhovni revščini, ampak tega niti ne opazimo.
Ker se izgubljamo v vsakdanjih stvareh, v tem toku življenja, ki je danes tako hiter, in nimamo časa, da bi se srečali sami s seboj. Zato je to skoraj beg. Si v nekem vrvežu, ne premišljuješ, ker te tok nese. Zato pa pravimo, da je treba plavati proti toku. In to delamo tudi mi na Madagaskarju.

Zakaj je v Evropi manj veselja kot med Malgaši?
Ker se zapiramo, za nas je pomemben le denar. Vtis dajemo na zunaj, ni pa pomembno, kaj je znotraj. A moja moč je v tem, kar sem v notranjosti, ne v tem, kar sem na zunaj. To, kar je zunaj, lahko veter odnese. Sram nas je biti to, kar smo. Če bi bili bolj odkriti in spontani in nas ne bi bilo sram pokazati, kaj smo, bi bilo življenje lepše.

In lepo bi bilo, ko bi se ljudje na ulicah pozdravljali. Pri nas se pozdravljamo, četudi se srečamo štirikrat na dan. Ali z besedo, z roko, z nasmehom, vedno nek pozdrav. Nikoli pa ne gremo mimo nekoga, ne da bi imeli človeški odnos. Tega človeškega odnosa tukaj v Evropi ni. Že tako je tu zelo hladno, potem pa še ta človeška hladnost, ki človeka zapre vase, da mu ne uspe biti spontan. Spontanost je odrešenje! Zakaj bi se delal junaka, če nisem? Zakaj bi se delal ponižnega, če nisem? Zakaj bi se delal radodarnega, če česa takega nikoli nisem storil. Bodi to, kar si. Tudi to je evangelij – biti pristen človek. Pristnosti nam manjka predvsem v razvitih državah.

Zakaj se izgubi?
Človek bo vedno v skušnjavi, da hoče biti več kot drugi. Jaz moram druge podrediti sebi. To nosimo vsi. Samo ko se odločim, da se ne bom podredil, lahko z drugim govorim, pridem v stik in sva tako oba obogatena. Najti bi morali mostove, ki bi nas združevali in prek katerih bi si izmenjevali pogum. Ljubezen je vedno dvosmerna pot, nikdar le enosmerna. Egoizem nas potlači, ljubezen pa nas dviga.

Kako povrnete dostojanstvo nekomu, ki je živel na smetišču in se počuti popolnoma nevrednega? Takih ljudi je tudi med nami veliko. Ne živijo sicer na smetišču, so pa morda izrinjeni iz družbe, trpijo zaradi nasilja ali pa jim je bilo kakorkoli drugače odvzeto dostojanstvo.
V tem vprašanju je veliko psihologije. Nimam nobene formule, kako bi to rešili. Dostojanstvo je Bog že dal, ljudje ga morajo v sebi le odkriti, mi ga samo pomagamo odkrivati, smo samo orodje, ki ga uporabi Bog, da človeku reče: “Ti si tudi ljubljen in odrešen! Zakaj živiš tako žalostno, zaprto? Bodi svoboden, vesel, pojdi k bratom in sestram. Bodi živ!” Ni receptov za kaj takega. Naše notranje duhovno bogastvo narekuje, kam in na kakšno pot moramo iti.

Vaše knjige nosijo naslov Bojevnik upanja, Dnevnik spopada. V čem je ta boj? Proti čemu se moramo bojevati?
To je boj že s samim človekom, s tem egoizmom, ki ga nosimo v sebi. Ravno tako kot nosimo v sebi dostojanstvo, Božjo ljubezen in odrešenje. Egoizem hoče, da se zapiram vase, da ne zaupam več sočloveku, da izgubim sočutje za sočloveka, češ da izgubljam čas.

Potrebni so nov korak, novo upanje, nova ljubezen. V tem je ta boj. Ker se nenehno prenavljaš. Mi pa rečemo, da je dovolj dela, dovolj truda. Dokler sem živ, tega ne smem reči, ker je v meni Božja energija, tako kot v vseh nas. Ta ne bi smela nikdar reči, da je dovolj. Nekdo mi je dal življenje in duhovno moč, energijo. Dal mi jo je zastonj, zato jo moram tudi jaz zastonj posredovati naprej.

Pogovarjala se je Urška Makovec. Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


19 KOMENTARJI

  1. Vprašanje: Smo mi odgovorni za stanje, kakršno je?

    Odgovor: Da, brez dvoma. Gre za zelo veliko zgodovinsko napako Evrope, ker so šli kolonizirat druge države. Prišli so s predsodkom, da so višji, močnejši, da so “bolj ljudje” kot domačini.

    😮 Pišuuuuuka! Tega, da bi moj ded, da bi moj oče šel v Afriko in jo koloniziral? Tega se pa ne spomnim.

    • Južno Afriška republika je bila najbolj temeljito konolizirana in najdalj časa. Pa je najbolj bogata država Afrike. Večkratni k.

      Imeli so celo zločinski aparthaid. Ki so ga komunisti v Sloveniji izpopolnili tako, da se večina fritzlovih žrtev niti ne zaveda.

  2. P. Opeka: “Evropa ima do afriške celine veliko dolžnost, da poravna moralni dolg”
    =========================

    Afrika si je v glavnem za svoje težave kriva sama.

  3. Tudi mene je šokiral ta zgrešen naslov. Afričani izkoriščajo to. Nek jezuit mi je pravil, da je zgornji naslov tipična mantra afriških novincev, duhovnikov v Evropi.

    Do Opeke imam pozitiven odnos. Moli in dela. Ustvarjalno odgovarja na revščino. Čas pa bi bil, da tudi Opeka pogleda čez plot recimo v Aziji, Indijo, Kitajsko na področja, ki so iz lakote postala oaze podjetništva in brez davčne oaze.

    Ko pa ga 15 minut poslušam, pa se naveličam. Bom prebral in dal vsebinski komentar.

    V Afriko prihaja ogromno investicij. Največ iz Kitajske. Če bo Afrika spodbujala vlaganje kapitala, podjetništvo, svobodni trg, vladavino prava potem lahko iz lačne države postane svetovna velesila že v tem stoletju.

    Plemenska miselnost, animalizem, veleposestniški fevdalizem in socialistični fevdalizem, skorumpirane vlade in birokrati ter predvsem POMOČ je Afriko v 20.stl.pohabila. Ja pomoč misijonarjev, ne pa velike pomoči državam in humanitarnim organizacijam.

  4. Prebral prvič. Odlično. Večina. Vredno brati še enkrat.

    Je pa par felerjev.
    Eden o Evropi. Delno ima prav, da je človek iz Evrope v Afriki gospodoval. A veliko jih je tudi gospodarilo. Koliko pa Afričanov gospodari.

    Življenje je predvsem boj. Duhovni boj. Disciplina. Afričani niso ravno redoljubni. So pa povprečno bolj zadovoljni od mrtvih Evropejcev.

    Sreča je zgrešen, newagerski pojem. Kristjan naj bi zasledoval svetost (bližino z Bogom). Pot k sreči se vedno konča v polomiji nesreče in smrti.

    Afričani se morajo boriti. So pa ljudje kot Evropejci. Gospodujejo, so zavistni, pohlepni, egoistični. Ko iščejo srečo padejo v spiralo nesreče. Do stika z naprednejši civilizacijo niso imeli samomorov. Iskanje sreče, gledanje tv in interneta ter zavist pa jih pelje v zlo Evrope.

  5. Grdo pa se mi zdi ker manipulira kot prodajalec, kot socialist. Nabija nerealne občutke krivde.

    Pogled naprej: Slovenija naj neha iskati Voditelja. To je psihična struktura hlapca, fevdalca, socialista. Kar nas pelje v pogubo.

    Slovenci rabimo veliko misijonarjev. Ustvarjalcev, podjetnikov, avtoritet, ki so poslušni in zvesti edino Bogu. Slovenija bolj krvavo rabi misijonarje kot Afrika. Isto Evropa.

    Anarhija ni slaba (divji zahod nima veze z levičarji: na 100 delavcev je bil en ropar socialist. Danes je na 1 delavca 100 roparskih socialistov) . V anarhiji vsak dela zase. Problem je odvisniška, socialistična družba, ki pa vedno bolj postaja mafijsko kriminalna psihopatska.

    • Tole pa politično zelo čudno. Anarhija ni slaba?! Ne iščimo voditelje?!
      Povsod imajo voditelje. Povsod anarhija naredi štalo. Divji zahod ni bil levičarski, bil je kriminalni. In se je umiril. Za razliko od levičarske dominacije.

  6. V vsem, v čemer se zaganjate v misijonarja Opeko in skušate “vedeti več od njega”, tudi o Afriki, dam prav njemu.

    Če bi se ugriznili v ustnico, uščipnili v prst, preden daste od sebe, kar daste v takih primerih, bi mogoče izpadli bolj pametno.

    Takole, samo dano v premislek …

    • Zelo ste oholi, gospod IF. Iz vašega pisanja buta: “Kdor ne misli tako kot jaz, je neumen!” Z malo lepšimi besedami seveda.

      Dejstvo je: veliko narodov v Evropi s kolonizacijo ni imelo nič! Nekateri so bili sami v nekem pomenu kolonizirani in med te sodimo Slovenci.

  7. Če ne razlikujete med tem, da prideš v tujo deželo kot ponižen gost ali kot misijonar upanja, sočutja in ljubezni kot Pedro Opeka in tem, da prideš kot zavojevalec, kot novi oblastnik, s pohlepom po ozemljih, gmotnih dobrinah ( recimo zlatu) in celo posedovanju ljudi ( zniževanju dostojanstva sočloveka na nivo vprežne živine, npr. sužnjelastništvo), če deželi in njenim ljudem vsiliš svoja pravila življenja, ne da jih kaj vprašal, ali to oni želijo, če vi te razlike ne opazite in trdite, da se Evropa nima kaj opravičevati za preteklost, zlasti kolonialno preteklost….

    … potem, veste, kaj si po mojem zaslužite- da pride v Evropo ISIS in vam zagospodari upoštevajoč vas, vašo svobodo, vašo kulturo, približno na podoben način kot je dobršen del kolonizatorjev upošteval svobodo, kulturo, suverenost tistih ljudstev in njihove zemlje, na katero je nepovabljen prihajal in si vse to vzel in podredil. Približno to si zaslužite. 😉

    • Nikamor se ne da priti drugače kot zavojevalec in oblastnik. Kolonizacija je pokristjanila Afriko. Da so afričani potem podlegli komunistični propagandi ni kriva kolonizacija. Še danes je Afrika polna levičarskih zdraharjev in diktatorjev, ki so jo “osvobodili”. Kar imajo pameti v Afriki so jo prinesli kolonizatorji.

      • To vse skupaj drži na pol ali še manj. Če pogledamo recimo Egipt, so kristjani v Egiptu Kopti, kar nima nič zveze s kolonizacijo. Če bi držalo to cuius regio, eius religio, bi danes imeli od kristjanov v Afriki kot posledice kolonizacije največ anglikancev. Ne pa v bivših angleških kolonijah katoličane.

        Ne vem niti, zakaj se v neko deželo ne bi dalo priti drugače kot v vlogi zavojevalca ali oblastnika. Nekaj deset slovenskih misionarjev in misijonark, ki so danes v Afriki, najbrž niso ne eno, ne drugo. Tudi sam sem bil že kdaj v kakšni tuji deželi in se ne spomnim, da bi bil eno ali drugo.

        Ni mi niti všeč, kako govoriš o pameti v Afriki. V človeški vrsti, torej homo sapiens ( kaj pomeni sapiens?), je pamet geografsko in rasno kar enakomerno porazdeljena. Ne glede na ekonomsko razvitost. Kulture so pa različne, to pa drži.

        V bistvu krščanske vere je sočloveka spoštovati in služiti mu, ne gospodovati mu.

        • Glede zavojevalcev: bistvo zavojevalcev je prinesti krščanstvo. In ne “bistvo krščanstva je gospodovati”.

          • Krščanstvo prinašajo v svet ljudje kot je Opeka. Zavojevalci bolj tako-tako. Saj ne pripisujem evropskim kolonizatorjem iz preteklosti le slabega, še zdaleč ne.

            Ni pa že v osnovi sprejemljivo koloniziranje z vidika načel, ki so središčna naši lastni kulturi. Ko gremo k sosedu v hišo, se menda obnašamo vljudno in kot gost, ne kot gospodar; spoštujemo, da smo na njegovem. Čeprav je to stvar zdrave pameti, tega kot Zahod v svetu še ne dojemamo. In tiščimo v odnos nereflektirane dominacije, kjerkoli se pojavimo. Potem se pa čudimo, zakaj nas sovražijo.

            Za pamet pa pravim, da je položena kot potencial v naravo vsakega človeka. Seveda krščanska duhovnost dela človeka bolj pametnega, če ji je odprt. A tudi marsikatera druga duhovnost in kultura. Verjetno ni tradicionalnih kultur brez vsake vrednosti.

          • “Krščanstvo prinašajo v svet ljudje kot je Opeka.”

            Samo še malo bolj bolj natančno bom izrazil citirani misel: “S svojim zgledom. Da je človek na mestu! Prijazen, odločen, dobrega srca … ” Predvsem pa za te spletne strani poudarjam: ne žali, ne napada druge, ni ohol in podobno!

  8. Mislim, da je tvegano in tudi neodgovorno druge kulture ocenjevati z lastnimi vatli. Pri drugih kulturah je sistem vrednot drugačen, kot pri naši. Njih lahko zadovoljijo druge stvari kot nas.

    Ni vse v materialu. Za zaprisežene levičarje, tj. materialiste, se res vse začne in konča na materialistični ravni. Obstajajo še višje ravni bivanja, do katerih oni ne sežejo. Zato jih tudi ne morejo razumeti. Materialna raven res predstavlja določen temelj višjim ravnem osebnostne zgradbe, toda kolikšen je zadosten, je stvar individualne presoje.

    Tujci vedno s seboj prinesejo to, kar je v njih. To je dobro in slabo. Izkušnje kažejo, da se hitreje in bolj prime to, kar je slabo. To lahko opazimo tudi pri nas.

Comments are closed.