P. Frankl, Finance: Vrlina laži v Štrukeljlandu

9
306

Idealen lik slovenskega politika je gradualistični leporečnež, ki mora na skrivaj delati.

Vzemimo, da je Slovenija boljša država, kot je. Da smo izvolili vsaj približno poštene in sposobne politike. Kakšne možnosti za uspeh bi imeli, da državo preobrazijo v bolj učinkovito tvorbo, ki bi aktivno pripomogla k temu, da bi njeni prebivalci lahko postali manj revni oziroma bolj bogati? In to v razmerah, kakršne so – ko imamo opravka z dvema Slovenijama, eno podjetno, ki želi delati, prodajati in ustvarjati, ki želi biti koristna, in drugo, ki bi naredila vse za to, da se ja nič ne bi spremenilo, da bi lahko še naprej oziroma do bridkega konca uživala nezaslužene rente?

Da se razumemo: v drugo polovico, večinoma rentniško, ne uvrščam avtomatično vsega javnega sektorja. Tudi tam se sliši vse več ljudi, ki dvigajo glas, da se tudi ta del Slovenije mora preoblikovati v vitkejšo in bolj učinkovito celoto.

Torej: če bi imeli poštene in sposobne politike, med njimi je, kljub vsemu, nekaj takšnih, morajo ti zato, da bi preobrazili Slovenijo, govoriti eno in delati drugo. Tu Slovenija morda v osnovi ni tako drugačna kot nam podobna okolja, le da smo v zadnjih letih postali izrazito bolj problematični in da med našimi politiki tako zelo močno primanjkuje ljudi s karizmo, ki bi s pošteno besedo, znanjem, spretno in pragmatično politično obrtjo ter neposrednostjo znali povleči množice za sabo. Takih primanjkuje tudi drugje, ampak med nami je ta težava še bolj vidna, gotovo tudi zato, ker se veliko Slovencev intimno ni poslovilo od samoupravljanja s temelji marksizma in da, žal, mnogo Slovencev obožuje »drnovškasto« karizmo.

Če hoče politik reformirati, tega nikakor ne sme povedati na glas. Če bo politik na glas povedal, da je javni sektor treba narediti vitkejši, se mu bo v želodcu ustavil sindikalni Štrukelj. Če bo dejal, da je treba javni sektor narediti do uporabnika prijaznejši, mu bo morda sčasoma z rezi, o katerih se ne govori, ki se kar zgodijo, uspelo za uporabnika oziroma davkoplačevalca storitve poceniti. Slovenski politik mora dajati videz gradualista in leporečneža ter na skrivaj biti aktiven. Pritajeni operativec. Govoriti mora o socialnem dialogu, večno »pesniti«, hkrati hoditi na obiske v Bruselj in Berlin, da mu tam dajo napotke, javnosti pa povedati, da sploh ni bil v Bruslju, bognedaj v Berlinu, temveč v Kumrovcu …

Več lahko preberete v Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


9 KOMENTARJI

  1. Če prav berem, gospod Peter Frankl dokazuje, da dober politik ne sme biti pošten … da mora govoriti eno in delati drugo???

    • Ne. Frankl pravi, da moraš poštenost skrivati ko kača noge, če hočeš v Sloveniji biti politik.
      To pomeni, da mora pošten politik govoriti eno delati pa drugo. Ker sicer ne bo daleč prišel.

  2. Na eni strani pridna in poštena Slovenija, na drugi strani lenobna in nepoštena Slovenija!

    Ni pošteno, da zavajaš in onemogočaš slovenski razvoj z blatenjem nujnih ukrepov, ki bodo omogočili zdrav gospodarski razvoj.

  3. Saj, saj !
    In če želi politik urediti razmere v pravosodju, mora najprej pohoditi ustavo in zakon ter izvoljenemu poslancu odvzeti mandat.

  4. Tak je pač rezultat naše zgodovine:po več desetletjih in celo stoletjih sobivanja z Balkanci bi že morali spoznati,da je za njihovo mentaliteto že kar žalitev(čeprav je v splošni rabi neka druga beseda na z),če nočeš pregovarjanja in se ne trudiš barantati z njimi:če jim vsaj malo ne ugodiš in popustiš ali pa,če jim kar gladko plačaš postavljeno ceno,oboje je zanje nesprejemljivo: v obeh primerih te ne morejo spoštovati. Priporočam Slovenskim demokratičnim politikom,da se te starodavne trgovske umetnosti kar najhitreje priučijo:tudi pri dogovorih in poslih s Kitajci-pa z Arabci itd.je nujna. Kar pa se tiče človeškega-še posebno Slovenskega- prava:nikar ga ne malikujmo,saj ni resnično pravo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite