P. Frankl, Finance: Kučanovi pisarji in Janševi parlavojaki

11

V tako imenovane dominantne medije je bilo skozi novodobno slovensko zgodovino investiranega kar veliko denarja, ki je potem končal kot bančna luknja, ki smo jo financirali davkoplačevalci.

Odgovarjam pisatelju s foruma Financ, ki me izziva, naj kaj napišem o slovenskem novinarstvu oziroma o tako imenovanih F571, če si upam. Izvolite.

Miro Petek, nekdanji poslanec SDS, medijski državni uradnik in novinar, ki so ga nekoč, ko je bil koroški dopisnik Večera, brutalno pretepli, je pred kratkim objavil svojo novo knjigo Slovenska medijska puščava. Gre za dnevniško napisano delo, v katerem kolega opisuje svoj bolj kratki izlet v uradniške vode, ko je bil v času predbratuškove padle Janševe vlade na ministrstvu za kulturo pristojen za medije. Petek je do slovenskih medijev kar kritičen, večina jih je, od televizij pa vse do dnevnega tiska, usmerjena predvsem v ohranjanje prevlade politične opcije, ki ji, preprosto povedano, načeluje Milan Kučan. To so tako imenovani dominantni mediji, predvsem gre za RTV SLO, POP tv, Delo, Dnevnik, Večer in Mladino. Poleg »rumenih« občil ti tvorijo glavnino pojava, ki mu pravi slovenska medijska puščava. Njihovo glavno poslanstvo je širjenje skepse in tudi sovraštva do Janeza Janše. Petek sovraštva ne širi, iz njega govori nekakšna žalost. Ne samo tehnološke spremembe, v mislih ima Petek seveda splet oziroma brskalnike ter pametne telefone, ki načenjajo vse klasične tiskane in elektronske medije, tudi taka enostranska in v status quo usmerjena uredniška politika je kriva za vse manjši vpliv in ekonomsko moč teh medijev, ki poleg tega ne znajo poiskati odgovorov na izzive, ki jih ponuja nova medijska realnost.

Kučanovi pisarji

S kolegom Petkom se je mogoče v marsičem strinjati. Pri večini slovenskih medijev resnično obstaja notranja naravnanost večine novinarjev, da podpirajo tako imenovano levo opcijo, in to bolj, kot je običajno v demokratičnem svetu. Pa ne mislite si, to lahko povem, da se taka naravnanost dosega predvsem s klici dominantnih levih politikov v uredništva. Ne, novinarji imajo globoko v sebi nekakšen genski zapis, da so bolj na levi, torej manj konservativni. To ni tako le v Sloveniji. Posebno lep primer so ZDA, ko ves medijski in družbeni prostor razpravlja, kako napačno bi medijsko krajino spremenil vstop bratov Koch – milijarderjev, industrialcev in desničarjev – v velike ameriške časopise. In še več, zakaj je Fox desen? Zato, ker z lupo iščejo, selekcionirajo in izbirajo ne le neleve, ampak zares ekonomsko in družbeno desne novinarje. In te kot šivanko v senu iščejo tudi v ZDA. Je pa ameriško levi medij v primerjavi s slovenskim levim medijem v povprečju veliko bolj desen.

V tako imenovane dominantne medije je bilo skozi novodobno slovensko zgodovino investiranega kar veliko denarja, ki je potem končal kot bančna luknja, ki smo jo financirali davkoplačevalci. Ta denar ni bil porabljen za pridobivanje medijev na svojo stran, ne, temveč za ohranitev in utrjevanje obstoječega stanja. Spomnimo se: ko smo se v Sloveniji šli tako imenovano lastninjenje, v devetdesetih letih, je časopisna družba Delo pristala v večinskem lastništvu katoliško obarvane Krekove družbe. Da se ja ne bi zgodil uredniški prevrat, podoben tistemu iz časa vladavine Demosa, ki je poskušal spreminjati, je »Kučanova« Pivovarna Laško za Delo ponudila take novce, ki jim ni bilo mogoče reči ne. Malo je šlo za politiko, malo za utrjevanje pivovarskega nacionalnega interesa oziroma monopola, kar je eno in isto, Laščani so kupili Delo za reci in piši več kot sto milijonov evrov, ki so izpuhteli v Zvonih.

Pozneje je Delo kupilo še Večer, za časopisno družbo, ki so jo kupili za 18 milijonov evrov, so pred nekaj tedni iztržili en sam milijon. Za časopisno družbo Delo bi še vedno prezadolženi pivovarji danes morda dobili približno deset milijonov, in še to samo zaradi donosnih Slovenskih novic, tabloida, ki je ekonomski steber te družbe. Tudi o drugih medijih bi lahko na široko pisali, ampak povzemimo le, da je glavni v Dnevniku in finančno veliko močnejšem Nedeljskem dnevniku eldeesovski tajkun Bojan Petan, in to od nekdaj, ameriška POP tv je itak bolj levo usmerjena, se bolj splača, RTV SLO ima jasno poslanstvo, prav tako Mladina…

Kučanovi pisarji o sebi mislijo, da so svetovljani, levo liberalni kritični misleci in tolerantni, a resnica je, da so tolerantni predvsem do sebi podobnih, družno prezirajo ZDA, predvsem republikansko polovico, ne razumejo, da je fašizem enako komunizem, ko se razjezijo, pa postanejo tudi nacionalisti, denimo Avstrijce, praviloma ne razumejo nemško, radi poimenujejo »holcerji« in podobno.

Janševi parlavojaki

Janez Janša je ves čas vedel, da so mediji pomembni. Zato jih je hotel imeti. Tudi z njimi spremeniti Slovenijo v Janševo, stran od Kučanove. Ob sebi je vselej imel nekaj novinarjev, ki so domovanje iskali v šibkejših Demokraciji, Magu, nekaterih manj pomembnih televizijah, katoliških medijih. Poimenovali jih bomo parlavojaki, ne paravojaki, izraz je tvorjen s pomočjo glagola romanskih jezikov govoriti. Ti vojaki naj bi bili desno usmerjeni, a večina jih v resnici nima pojma, kaj sta liberalna demokracija in sodobna desnica, gre bolj za komunistične pišoče vojščake, ki jim tudi v uradnem mediju, ne samo na internetnih forumih, kjer venomer nabijajo, velikokrat uide veliko socialističnih misli, pa tudi kaka zelo nacionalistična ali celo rasistična. Bili bi desni po stanju duha in ekonomsko liberalni, a, tako kot Janša, komunizma, nacionalizma in močne želje po vplivu države na posameznika v sebi ne znajo in ne želijo iztrebiti. Morda sploh ne vedo, da so takšni?

Če kdo meni, da je Janševa stran ekonomsko zelo šibko gibanje, se moti. Ko so blizu oblasti, se znajo polastiti javnega denarja, da pridejo tudi na medijsko oblast. In boj je tu neizprosen, vsa sredstva so dovoljena, če lahko levaki, lahko, ne samo to, moramo tudi mi, si mislijo. Spomnimo se, kako je po letu 2004 po zmagi na volitvah začel od medijev vedno fascinirani Janez Janša utrjevanje svojih pozicij tudi v javnih občilih. Prijatelj Igor Bavčar, tedaj razmeroma novi šef Istrabenza, in pivovarski naslednik Toneta Turnška Boško Šrot sta si poleg Istrabenza in pivovarne zaželela še Mercator in »pol Slovenije«. Oba sta zdaj pred zaporom. Boško Šrot, sicer član levice, je začel koketirati z Janšo. Podobno kot nekateri levi novinarji z zloglasno Janševo državno sekretarko Andrijano Starino Kosem. Ti so bili predvsem na Petanovem Dnevniku. No, v zameno za vpliv na Šrotovem Delu sta Janez Janša oziroma Andrijana Starina Kosem Bavčarju in Šrotu pod mizo prodala pomemben državni delež v Mercatorju. Za 147 milijonov evrov.

Več lahko preberete v Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


11 KOMENTARJI

  1. Točno o tem sem pisal pred kakšnim mesecem tukaj v analizah, zakaj je JJ izgubil. Ne gre za negacijo vseh SDS dejanj, kaj šele vrednot. Gre za problem “Janez Markeš” in menda “Anuška Delić”, ki sta bila pri MAGu Janševa pisarja, sedaj pa sta golobičeva.
    Torej na Foxu skrbno preverijo vrednote in človeka, da ja dobijo desničarja, Pri nas pa so to socialisti, ki so lahko danes črni socialisti v Reporterju, jutri rdeči socialisti tajkuna Petana v Nedeljskem Udbovniku, potem oranžni socialisti v Delu.

    “Ti vojaki naj bi bili desno usmerjeni, a večina jih v resnici nima pojma, kaj sta liberalna demokracija in sodobna desnica, gre bolj za komunistične pišoče vojščake, ki jim tudi v uradnem mediju, ne samo na internetnih forumih, kjer venomer nabijajo, velikokrat uide veliko socialističnih misli, pa tudi kaka zelo nacionalistična ali celo rasistična. Bili bi desni po stanju duha in ekonomsko liberalni, a, tako kot Janša, komunizma, nacionalizma in močne želje po vplivu države na posameznika v sebi ne znajo in ne želijo iztrebiti. Morda sploh ne vedo, da so takšni?”

    Druga stvar pa so rabote SDS in JJ v času vladanj. Šlo je v pretežni meri samo za igro ničelne vsote, kar je večino ljudi samih videlo po firmah in uradih – ne pa za resnični preobrati iz socializma v kapitalizem in iz rdečega totalitarizma v demokracijo.

    Rdeči totalitarizem še kar traja, 25 let na 45 let podlage. A so res rdeči fašisti tako močni, ali so samo tisti, ki se izdajajo za demokrate ako zelo nesposobni, impotentni ali celo od rdečih fašistov skorumpirani.

    Poglejmo v tem filmu različnih spominov njenih spremljevalcev kaj je naredila Margaret Thatcher:
    spremenila je torijce
    spremenila je delavski razred, proletariat
    spremenila je sindikate, medije in leve stranke
    spremenila je tudi fevdalne kapitaliste blizu njene stranke, ko jih je kot monopoliste spravila na svetovni, konkurenčni trg ( zaradi česar so jo v stranki odrezali)

    Zelo je spremenila kvaliteto življenja večine ljudi na bolje. Za sabo je puščala rezultate. Uničevala monopole, fevde. Ni zamenjala fevdalcev s svojimi fevdalci – razmere za tlačane pa so ostale iste ali so se celo poslabšale.

    https://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=7VlcjyNwA10

    • A so res rdeči fašisti tako močni, ali so samo tisti, ki se izdajajo za demokrate ako zelo nesposobni, impotentni ali celo od rdečih fašistov skorumpirani.
      =================
      Tega ne vemo. Čisto možno je da smo nesposobni. Po 70 letih terorja se ne bi čudil. Zato tista igra “ničelne vsote”, o kateri govoriš, je zame ok. Ne morem je obsoditi. Ker dugače se sploh ne da. Vsaj videti je tako. Nikogar ni, ki bi znal drugače.
      V tem je totalna destruktivnost levice. Spetirmaistri.

      • TAKO ZELO nesposobni, impotentni ali celo od rdečih fašistov skorumpirani.

        Ni mi jasno.
        Kako so vse vzhodno Evropske države naredile učinkovite preobrazbe. Celo Češka, ki je v 90% ateistična, Poljska, Slovaška, baltske države.

        Sedaj gledamo Srbijo, ki je zadnjič sprejela zakon, da bo privatizirala 600 državnih podjetij v enem letu. POSPEŠI SRBIJA
        http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Ubrzaj-Srbijo.lt.html

        Samo v Sloveniji se nič ne dogaja: Dogodek v mestu Gogi- Ko so rdeči fašisti na oblasti, so mediji prazni novic. Stalno zavlačevanje z ukrepi. Počakajmo še…

        • Ne vem. Tudi meni ni jasno. Vidim povsod kakšna je destruktivnost. Doživel sem celo privatnika, ki je bil pripravljen škoditi lastnemu podjetju, samo zato, da bi on imel prav, napram zaposlenemu. Ta se je potem umaknil.
          Slovenec sprt s slovencem, zaradi tega ker je slovenec. To je naša realnost še izpred revolucije. Skopuštvo in hlapčevska hudobija, to nas razžira in hrani komuniste s samim mesom in krvjo naroda. Kot podgane se ljudje obžirajo med sabo, do krvi.

  2. Naveden članek dokazuje, kako je nesmiselno in škodljivo, da je v ospredju odločilni kriterij levica- desnica, ne pa vrednotno odločanje in ravnanje.

    Levica in desnica sta zato, da medsebojno vrednotno tekmujeta, kdo bo zagotovil slovenski skupnosti bolj pravično , pošteno in uspešno prihodnost, ne pa da se medsebojno onemogočata v tem svojem plemenitem poslanstvu.

  3. Peter Frankl piše v duhu tega, česar radikalen zagovornik je tukajšnji komentator pavel. Skratka svet, ki se deli na zagovornike liberalnega kapitalizma in interesov kapitala ( rešitev vseh problem sveta naj bi bil prosti trg), vsi ostali so pa socialisti.

    Ne bo držalo. Svet ni ploščat. Jaz lahko podpiram 50% tistega, kar je počela Margareth Thatcher, ne nujno vse ali nič.

    Demokratični svet predpostavlja mavrico pogledov. Enako medijska slika razvite demokracije. Torej ne levičarski mediji na eni strani, FOX na drugi. Tudi Time recimo. Tudi med CNN, ABC, CBS, NBC so razlike, tudi znotraj njih so razlike. Enako recimo Nemčija. Kam bi Frankl recimo vtaknil časopisa die Welt, die Zeit ipd.?

    Redukcije sveta na socialiste in liberalce so nasilje nad svobodo in zdravo pametjo!

    • Zelo se mi zdi mimo, da me predstavljaš za skrajneža, zgolj zato, ker opozarjam kako zelo je prisoten v zahodnem svetu, sploh pa v provincialni Sloveniji socializem.

      Praviš, da se strinjaš s 50% ukrepov m. Thatcher, mislim pa , da niti 5 njenih ukrepov (1%) ne znaš našteti s katerimi se strinjaš.

      Zagovorniki kapitala : to je spet ena socialistična. Jaz nisem zagovornik kapitala. Nisem pa tudi njegov preganjalec. Kapital nima barve. Lahko je mafijski, lahko je fašistični, komunistični, lahko pa je kapital mladega podjetnika, ki s tem reže kruh svoji družini in verjetno vsaj še 10 državljanom ( s pomočjo davkov, ki jih plačuje v tej socialistični republiki Sloveniji).

      Nikjer nisem pisal, da bi bil rešitev vseh svetovnih problemov prosti trg, zagotovo pa bi se zelo zmanjšalo število vplivnih parazitov, vladavina parazitov bi ugašala, nastala bi pozitivna selekcija, namesto sedanje negativne selekcije.

      Tako je: demokratični svet je množica različnih pogledov. Če pa vladajo socialisti ( socializem ugrabi in spridi demokracijo) pa ni več demokracije.

      Die Welt in Die Zeit sta konzervativna časopisa, ki temeljita na liberalnem gospodarstvu ( torej to kar jaz zagovarjam) in ju v Sloveniji niti ne more biti:
      1. ker je prvič bralcev manj kot 1.000
      2. ker ni močnih malih in srednjih podjetij, ki bi z oglaševanjem podpirala ta dva medija

      Socialistično enoumje ali 50 odtenkov rdeče je nasilje nad svobodo in zdravo pametjo.

      Glej primer socialističnega gospodarstva: ko politiki nastavljajo svoje lutke in ko politiki upravljajo državna podjetja, kar se v Sloveniji dogaja že 25 let na 45 let podlage: to je primer Mussolinijeva socializma, ki je bil malenkost uspešnejši od komunizma:
      http://www.portalplus.si/309/z-luko-koper-upravlja-politika-malo-pa-tudi-vodstvo-luke/

      • Nikjer nisem zapisal, da si skrajnež. To si pritaknil kar sam. Radikalen pa sem res napisal…

        S čem se pri Thacherjevi strinjam? Z njeno trdnostjo v stvareh, v katere je verjela, z njenim antikomunizmom, z njenim nasprotovanjem metanja državnega denarja v izgubaške jame brez dna ( rudnike recimo), z zmanjševanjem birokracije, s privatizacijo. Vsekakor se ne strinjam z njenim stališčem, da družba ne obstaja, niti s pretiranim klestenjem po sociali, javnem zdravstvu in šolstvu.

        Konzervativne medije na zahodu ne zaznamuje le liberalno-ekonomistični pristop. Pri večini od njih sploh opazen ni. Namreč to stalno in prozorno navijanje za nižje davke, socialno kapico, enotno davčno stopnjo ipd. Take mantre, ki ne pove nič drugega, da hočejo že tako bogati imeti samo še več denarja v svojih žepih in zato zlorabljajo svoj vpliv na medije in politiko, namreč v neki razviti demokraciji skoraj nihče ne bi ne kupoval, ne bral.

        Die Welt in Die Zeit ali Time Magazine namreč pišejo vse kaj globjega in humanistično relevantnejšega od poceni ekonomistične propagande s prepoznavnimi egoističnimi motivi. Tudi uredniki takih uglednih medijev se ne pustijo podkupvat od podjetnikov za PR članke, niti se ne podkupijo cele politične stranke, vsaj ljudske prav gotovo ne.

    • Drži pa “vsi socialisti”! in to provincialni , podalpski socialisti. Eni hvalijo “vrednote” rdečega socializma, drugi bi ga radi izgnali in postavili svojega, potem pa imamo še sanjače, ki sanjajo o “demokratičnem” socializmu, torej o “benignem” malignem tumorju. Oz. kako ljudem predstaviti, da je maligen tumor v resnici dober in za njih koristen.

  4. Tehtal sem med tem, ali naj se odzovem na ta članek ali ne, ker je vsebinsko skoraj nemogoče zaobiti ad personam kritiko.
    Ko smo v srednji šoli dobili naslov spisa, je bil spis ocenjen z cvekom, če se nisi držal teme. Frankl piše o vsem razen o podpisnikih peticije. Menda je po sedmih letih moč analizirati pritisk cenzure, ki so ga omenjeni novinarji izpostavili. Seveda so bili podpisniki levi novinarji, ampak vsi levi niso podpisali, torej ne gre za dilemo levo desno. Med podpisniki so bili tudi novinarji Cicibana in mogoče so jih blokirali že takrat v plasiranju idej “Moj oče nosi krilo” , ker je takrat v Evropi začetek prodiranja “teorije spola”.

    Jaz osebno zelo rad preberem kvalitetne novinarje, zelo sem vesel, ko najdem levega novinarja ,ki mi da komplementaren pogled, žal je hiba levih novinarjev ravno ta, da so nesistematični, da se izredno težko držijo teme in predvsem se niso sposobni otresti moraliziranja , pokroviteljstva. Bralcu ne pustijo odprtih vrat razmišljanja, kot da stalno živijo v nekem permanentnem strahu eventualne zmote.
    Frankel ima smisel za pisanje a podaja same resnice, nikoli ne poda dvoma, očitno se ga boji, ali se mu zdi nepotreben, mu je izguba časa,…Frankl piše o svojem prepričanju, ki se ne menja. Ko si prebral en članek ni nobene škode , če jih ne bereš več.
    Ni čudno, da o temi N571 ne zna napisati jedro problema, ker mu je bil znan že od samega začetka in mu je tako tuj.
    PS: Tudi med desnimi novinarji so Franlki, da ne bo pomote.

Comments are closed.