Naj se Židan zgleduje po Gerhardu Schröderju, in ne po Milki Planinc.
Igor Lukšič je politična zgodovina, Jože Mencinger je politična zgodovina. Profesorja apostola kaviarlevičarstva. Na njuno mesto stopajo novi obrazi, z izjemo Igorja Šoltesa in Mira Cerarja verjetno še bolj radikalni, recimo Uroš Lubej in podobni, a profesorskima veličinama se vsi skupaj nikoli ne bodo mogli niti približati. Po našem mnenju gre itak bolj ali manj za politične muhe enodnevnice (no, morda dvodnevnice), vključno s Šoltesom in Cerarjem. Posvetimo se Dejanu Židanu, novemu začasnemu vodji socialnih demokratov, ki bo najverjetneje kar trajna rešitev. Tu bo ostal, nikamor ne bo šel.
Kakšen bo politični prostor pred državnozborskimi volitvami, ko bodo minili razni vogrinski cirkusi? Na levici bomo imeli Židana, potem skupino Šoltes, Cerar, Bratušek, nekaj bo radikalcev tipa Uroš Lubej (recimo pod okriljem političnega poraženca Gregorja Golobiča) in tu bo še ranjena zver Zoran Janković, čigar vpliv se kljub naivni županski pomoči Borisa Popoviča topi kot sladoled pod koprsko palmo. Desnica: en del bo pod okriljem Janeza Janše, ki se bo umikal v ozadje in čigar primat, vsaj videti je tako, bosta prevzemala denimo Milan Zver in Romana Tomc, temu delu pa bo sledila skupina okoli Lojzeta Peterleta, Ljudmile Novak in Franca Bogoviča. In seveda, bog pomagaj, Desus.
Zanemarimo nekaj podrobnosti, predstavljajmo si, da sta ključna igralca slovenske politike zdaj Dejan Židan in Romana Tomc. Ali je to bolj normalna politična konstelacija, bolj evropska, manj groteskna kot doslej? Odgovor je nedvoumen: nič ne more biti bolj groteskno kot Igor Lukšič.
Največja težava slovenske politike je, da si je njen dobršen del predstavljal, da denarja nikoli ne more zmanjkati. To, da davkov oziroma prispevkov ne moreš višati v nedogled in da ima zadolževanje tudi svoj vrh, Romana Tomc ve. Vsaj videti je tako. In zdaj ključno vprašanje: ali se tega zaveda tudi nova prva violina slovenskega levičarstva, Dejan Židan?
Več lahko preberete na Financah.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
