Utihnil je pisalni stroj Angelce Škufca

Angelca Škufca je pisala kratke pripovedi iz vsakdanjega in nevsakdanjega življenja. Po petintridesetih letih pisanja je leta 1997 izšla njena prva zbirka črtic z naslovom Šopek cvetja in trnja, izdala jo je Cistercijanska opatija Stična.

Moč pripovedovanja zgodb

V torek 19. aprila sem se udeležil delavnice z naslovom Moč pripovedovanja zgodb. Delavnico je izvedla Pulitzerjeva nagrajenka Jacqui Banaszynski, novinarka, pomočnica urednika nedeljske izdaje Seattle Times, zadnje desetletje profesorica in predavateljica z več kot … Beri dalje

Kaj sploh počnem tukaj?

Jurij Paljk je vedno svež in sočen, pa čeprav so njegovi zapisi nastali že pred desetletjem in več. Paljk ima neverjetno globoko razvit čut do človeka in za človečnost. Zdi se mi, da če se z ljudmi ne bi mogel pogovarjati, bi zelo trpel, počutil bi se, kot da ni človek, čigar bistvo je prav pogovor, ki je čudovit božji dar. Skratka, Paljk ne more drugače, kot da sogovornika neprestano gleda v oči, ker ga želi spoznati do obisti in se z njim spoprijateljiti.

Zakaj (travmatične) zgodbe dedkov vnukov ne zanimajo?

To vprašanje je danes zelo aktualno, in kakor se morda čudno sliši, je vprašanje preživetja. Starejše generacije, ki so okusile krivice druge vojne in zlagana socialistična desetletja po njej, bolj kot kdajkoli iščejo sogovornika, razumevanje in olajšanje, toda teh ni in ni od nikoder. Trenutne razmere v družbi in politiki marsikoga od starejših ljudi utrjujejo v prepričanju, da nikoli ne bo drugače.