Pri glasovanju o konstruktivni nezaupnici Janševi vladi je šlo za eno od najpomembnejših glasovanj v zadnjih tridesetih letih, usodnih za smeri nadaljnjega razvoja, ne le za širšo, kritično razpravo v parlamentu, kot interpretirajo poraženi.
Škof Vovk je leta 1946, ko so iz grobov, kamor so jih spoštljivo pokopali, izkopali Ehrlicha, Natlačena in druge žrtve partije ter jih pokopali neznanokam, pridigal: »V vseh časih so bili grobovi rajnih in pokopališča kraj spoštovanja in nedotakljivosti. Le včasih se je zgodilo, da so divje hijene vdrle na pokopališče in razkopale ter oskrunile grobove«.
Kako smo se zmotili, ko smo pred tremi desetletji Spomenko Hribar primerjali z Antigono ali ji celo dajali vzdevek Antigona našega časa. Takega dramskega lika, kot je resnična Spomenka Hribar, si Sofoklej niti slučajno ni … Beri dalje
Združeni ob Lipi sprave smo že večkrat vložili Izjavo, ki jo je pripravil naš ustanovitelj Stanislav Klep. Njene osnovne točke so skupno iskanje resnice in priznanje zločinov ter prevzem odgovornosti zanje s strani organizatorjev in danes v imenu njih naslednikov oziroma države. Mednje sodi dostojen pokop mrtvih.
Podatki o žrtvah v vojnem času na Slovenskem nam povedo, kako neumno je bilo med vojno izpeljati revolucijo. Do srede leta 1942 je revolucionarna stran brez sodbe pobila okrog 900 Slovencev. Po kapitulaciji Italije jeseni leta 1943 so jih pobili več kot 300, po vojni okrog 20.000. Vseh več kot 24.000. Ti podatki nam najbolje povedo, kdo je med vojno najbolj ogrožal slovenski narod.
Zdenko Roter je s knjigo Usodne prevare poražencev in zmagovalcev (2019) kar na desetih straneh odgovoril na drugo odprto pismo, ki mu ga je Jože Kurinčič napisal ob njegovi prejšnji knjigi Pravi obraz (2017).
Javna televizija je kar v štirih nadaljevanjih v skupaj več kot dvanajstih urah predvajala spomine profesorja sociologije religije Zdenka Roterja, ki je po vojni začel delovati v tajni politični policiji in je konec leta 1948 na Upravi za državno varnost (po domače Udbi) prevzel referat za kler.
O številu žrtev v jami še ugibamo. Po zbranih podatkih je bilo v Kočevski rog odpeljanih najmanj 1.500 Slovencev. Raziskava bo pokazala, koliko jih je bilo v jami pod Macesnovo gorico. Potem bomo vedeli, ali je potrebno še naprej iskati še eno jamo v območju Ušivih jam.
Slovenski narod so formirali katoliški duhovniki vzgojeni v semeniščih (lemenatih), v zadnjih desetletjih pa ga reformirajo in deformirajo družboslovci, novinarji in sociologi z rdečega lemenata FDV. Lemenat ali bogoslovno semenišče je zavod, kjer se vzgajajo … Beri dalje
Janković bo ljubljanski župan, dokler kritična množica poštenih ljubljanskih volivcev ne reče: »Dovolj, vsak je boljši od Jankovića!« Pred petimi leti je prof. dr. Zdenko Roter (strokovnjak za verske skupnosti v Službi državne varnosti, upokojeni … Beri dalje
Dr. Zdenko Roter, nekdanji partizan, po vojni sodelavec tajne politične policije, zadolžen je bil za »kler«, sociolog religije in politični svetovalec, se je v uvodu knjige Pravi obraz obregnil ob ljudi, ki so kritično ovrednotili … Beri dalje
Ob primeru Zdenka Roterja in njegovih pollaži in polresnic se postavlja tudi vprašanje kolaboracije slovenskih strok s politično policijo in njihove odgovornosti za kršenje človekovih pravic in brezpravje v titoizmu. Tako se ob psihiatriji lahko vprašamo, zakaj je zamolčala množično travmatiziranost slovenskega prebivalstva, obenem pa sodelovala s politično policijo … Vodilna osebnost v tej stroki je bil po 2. svetovni vojni dr. Janez Kanoni.
Upajmo, da bo Cerkev razpela jadra v nove zarje! Čas je ugoden, zamujanje lahko postane tragično! Pravkar končani obisk pri sv. Očetu Ad limina Apostolorum slovenskih škofov, ki je trajal od 26. februarja do 3. … Beri dalje
V začetku februarja smo objavili javno pismo, s katerim je Jože Kurinčič nadaljeval javno dopisovanje z dr. Zdenkom Roterjem, nekdanjim partizanom, po vojni sodelavcem tajne politične policije, zadolženim za »kler«, sociologom religije in političnim svetovalcem. … Beri dalje
Pred nami sta dva praznika – danes je Prešernov dan in tudi “debeli četrtek”, ko se začne pustni čas, ki trajado pustnega torka. Oba sta povezana z maskami.
Ob osebnem jubileju dr. Tamare Griesser Pečar o njeni zgodovinopisni poti Dr. TAMARA GRIESSER PEČAR se je rodila 18. marca 1947 v Ljubljani. V šolo je hodila v Ljubljani, Portorožu, Kopru, New Yorku, Parizu in … Beri dalje
Letos se spominjamo 30. obletnice izida znamenite 57. številke Nove revije. V njej smo bili katoličani izpostavljeno zastopani v pisanju J. Snoja in D. Jančarja. Kot je znano, je sprožila gibanje, ki je pripeljalo do … Beri dalje
Zažig je tako postal simbol terorja ljudske oblasti nad Cerkvijo na Slovenskem po drugi svetovni vojni, Vovk z vidno rano na vratu, ki je bila posledica zažiga, pa pooseblja tisoče anonimnih katoličanov, laikov in klerikov, ki so bili šikanirani, kaznovani, zaprti, zasramovani itd. Vovk je namreč slaba vest slovenske levice, brutalno je bil teroriziran brez kakršnega koli upravičenega razloga.
70 let pozneje bomo priča ideološkim razlagam tega, kar se je zapisalo v zgodovino kot največja morija vseh časov. Sredina 20. stoletja je rodila tri ideološke herezije: nacizem, fašizem, komunizem. Fašizem je bil stranski produkt … Beri dalje
Kako je Borut Pahor (ne)hote »povozil« četrtstoletni trud nekdanjega oznovca. V prejšnji številki Družine smo lahko le na kratko poročali o pogovoru o spravi, ki ga je na povabilo družbeno-političnega krožka Strela Škofijske klasične gimnazije … Beri dalje