Strašenje z verskimi prijemi ima pri nas dolgo tradicijo in prav zaradi tega smo se pred četrt stoletja odločili, da je to treba vsaj delno blažiti tudi z izobraževanjem. Naj nas pri trudu za pluralnost našega šolskega prostora spodbujajo bolj kot omejujejo ozki ideološki pogledi in strahovi. Samo preko dobre izkušnje v zasebnih katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanovah se ta strah lahko zdravi.
Z doktrino, da mora država poskrbeti samo za nekatera področja človekovega obstoja, in da v to področje gotovo ne sodi vzgoja, je v predšolskem in šolskem prostoru nastala praznina, ki jo marsikdo občuti kot pomanjkanje. In v to vrzel se je spretno vrinila ideja o drugačni šoli, o šoli, ki naj bi temeljila na spoštovanju otrokove individualnosti.