Vzgajati v spreminjajočih se časih

Živimo v času hitrih menjav. Razvoj tehnike in informatike je prestavil v zadnjih štiridesetih letih človeštvo v povsem nove okvirje časa in prostora. Ritem življenja neusmiljeno pridobiva na hitrosti. Po drugi strani se (tudi zaradi … Beri dalje

M. Mazzini, PlanetSiol: Kaj se je zgodilo Alenki?

Slovenci smo doživeli največje veselje, kar nam ga negativna selekcija lahko ponudi. Ob zaslišanju Alenke Bratušek za podpredsednico Evropske komisije smo uživali ob tuji nesreči in se zato zdaj počutimo sposobnejše, večvredne, skratka, narcisizem, ki … Beri dalje

Stati inu obstati

“Zato v stiskah potrebujemo pravo vero. Ta v nas stori, da se trdno zanašamo na preprosto ter golo Božjo obljubo njegovih besed do smrti, da srčno, voljno ter ponižno čakamo na to, kar nam je … Beri dalje

Vabilo: Predavanje Marka I. Rupnika

Vabljeni v petek, 25. julija 2014 v župnijsko cerkev Žale v Ljubljani, kjer bo imel  p. dr. Marko Ivan Rupnik v sklopu Mednarodnega kongresa krščanskih učiteljev SIESC predavanje pod naslovom Vzgojna razsežnost umetnosti. 15.00 predavanje v … Beri dalje

H. Kregar: Šola je odsev družbe

Ob nedavni petindvajseti obletnici delovanja Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) in začetku Mednarodnega kongresa učiteljev SIESC Umetnost, duhovnost in vzgoja v Kranju, smo se pogovarjali s podpredsednico društva ga. Heleno Kregar. Gospa Helena Kregar, ste podpredsednica … Beri dalje

Zmaga psov v boju za atovo pozornost

V kampu so si družine neverjetno blizu. Posebej še v super majhnem, izjemno mirnem kampu, nekje ob Hrvaški obali, kjer sva z ženo preživljala dopust. Nobenega hrupa, samo šumljanje morja in šum lahnega vetra, ki se je lovil v veje borovcev. V takem kampu se vse sliši, nič ni moč prikriti. Tako sva z ženo imela priliko opazovati dve slovenski družini – ena idealna in druga z očetom, ki je vso pozornost namenil – dvema psoma.

Ničelna toleranca do nasilne vzgoje

Vzgoja otrok se sooča s tveganji, saj so njena temeljna platforma človeški odnosi, ki so živi, poleg tega pa otrok že ob rojstvu tako rekoč odide v nepredvidljivi svet. Tveganja pogosto razumemo kot nekaj neželenega, … Beri dalje

Ati, pridi pome v ‘lajf’!

Pred časom sem na spletnem omrežju opazil vabilo na zabave, ki jih – po fotografijah s teh zabav sodeč – obiskujejo pretežno mladi med šestnajstim in petindvajsetim letom. Koncept teh zabav mi nikakor ni všeč. Vprašal sem se, koliko smo se starši – predvsem očetje – pripravljeni boriti za svoje otroke.

Montessori za telebane

Še vedno sem presenečen, kako malo ljudi, tudi tistih iz pedagoškega sveta, pozna montessori vzgojni koncept. Ko ljudje slišijo besedo montessori, se spomnijo, da obstaja v Sloveniji nekaj montessori vrtcev. Ker so najbolj intenzivno začeli … Beri dalje

Postaršeni otroci

V naši družbi se za razvajene otroke uporabljajo že dobro oguljene fraze t.i. maminih sinkov in očetovih princesk. Hkrati se ta diskurz ‘hotel mama’ na veliko razglaša za družbeni problem, pogosto pa se ravno v … Beri dalje

Mami, greva na faks

Sin je bil v soboto na informativnem dnevu na pedagoški fakulteti. Pravi, da so nekatere dijake, kmalu študente – torej so stari kakih osemnajst let, na informativni dan pospremile njihove mame. Mame so se tudi zanimale kako je z vpisnimi pogoji in še vse drugo jih je zanimalo. Ko bo čas za vpis na fakulteto bodo – mame seveda – izpolnile tudi formularje za vpis in hodile na govorilne ure. Kaj se nam je zgodilo, da smo v vzgoji tako zašli?

Pismo bralke: 7. Ne kradi! 5. Ne ubijaj!

Pretreslo me je, ko sem izvedela za krajo otrok v Škofji Loki. Uradno sicer temu pravijo odvzem, toda katera druga oznaka bi bolje razložila vsebino dejanja, ko na dom nenadoma, brez predhodnega obvestila ali vsaj … Beri dalje

Otroci morajo trpeti

V teh dneh smo ponovno odprli temo krivde, dokazovanja, žrtev. Svojci žrtev trpijo, ker resnica ni bila še nikoli dokazana. Lahko bi bila, če bi odprli vrata v arhiv, kjer je ostalo še nekaj dokumentov s potrebnimi podatki. Neizrečena resnica, ki sicer boli, nas vedno bolj razdvaja. Povzroča občutke krivde na eni in sramu na drugi strani tudi generacijam, ki same niti rojene niso bile v času, ko so se zločini dogajali. Kot sramotna dediščina se prenaša iz roda v rod in temu ni videti konca.

J.Trontelj, Vzgoja: Krik po etičnem

Mnogo ljudi je danes prepričanih, da je v ozadju svetovne gospodarske in ekološke krize moralna kriza civilizacije. V Sloveniji je takih ljudi morda več kot drugod. O tem sklepam po nenavadno veliki žeji po etičnem … Beri dalje