V članku »V komisiji za Kučanov spomenik tudi Krkovič« so nas 29. julija 2023 Delova Suzana Kos oziroma urednik Bojan Budja in strici iz ozadja obvestili o tem, kako bo sestavljena komisija za omenjeni spomenik … Beri dalje
Letošnji Dan Evrope (9. maj) je zaznamovala v Sloveniji poglobljena politična polarizacija, katere predmet je postala tudi sama osamosvojitev, še posebej z ukinitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve s strani Golobove vlade in po nezaslišanem napadu na … Beri dalje
Močna čustva so me prevevala, ko sem aprilskega popoldneva 2023 vihtel slovensko zastavo na istem mestu, kot smo jo prvič dvigali junijskega večera 1991. Moje misli so se nenehno vračale v magični čas slovenske pomladi, … Beri dalje
Predstavljal sem si, da Trg republike nekoč niti simbolno ne bo več trg revolucije, kar po spomenikih tam naokoli še vedno je. Eden od teh spomenikov je spomenik Edvardu Kardelju. Učitelj samoupravnega socializma in, kot pričajo viri, naročnik revolucionarnega nasilja v letih 1941-42, je tam prvi med enakimi – v družbi svojih samoupravljavcev. Prav podoben in prav tam bi bil lahko spomenik osamosvojiteljem. Boljše lokacije od tistega trga ni. Pučnik bi stal malo bolj spredaj.
Na proslavi z naslovom Za mojo Slovenijo, ki jo je ob dnevu državnosti organiziralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), so izpostavili enotnost Slovencev v času osamosvojitve. Enotnost naroda in pogum njegovega oboroženega dela sta … Beri dalje
Spomenik revoluciji na Trgu republike v Ljubljani bi bilo najbolje preimenovati v spomenik vsem padlim za domovino in žrtvam revolucije. (Slovenija je ena od redkih držav, kjer nimamo spomenika neznanemu junaku – anonimnemu padlemu, ki pooseblja vse padle.) Preimenovanje spomenika in njegov poklon svojim lastnim žrtvam in tistim, ki niso padli za revolucijo, ampak za domovino – na tej in oni strani, bi pomenil dostojanstven odgovor na nasilno revolucijo, ki ji je bil spomenik prvotno postavljen. Državna zastava, ki z druge strani profanega, banalnega parkirišča deluje improvizirano, skoraj skavtsko, bi se tako lahko preselila ob bok spomeniku, ki se – sam po sebi umetniško delo – zdaj v zadregi skriva pod drevesi in ne sporoča več ničesar, vsaj ne ničesar pozitivnega.
Pred dnevi so mediji poročali o naporih skupine pod vodstvom dr. Spomenke Hribar, ki v Ljubljani išče primerno lokacijo za spomenik vsem žrtvam vojne. Govora je bilo o lokaciji ob robu Kongresnega trga, kjer so … Beri dalje