Življenje imam rad
Res sem dobre volje. Prav res. Vsak dan je tako poseben, drugačen, bogat. Življenje je tako lepo in polno, če ga živiš in delaš tisto, kar imaš rad. Napredovati tam, kjer šepaš. Iskati znanje tam, … Beri dalje
Res sem dobre volje. Prav res. Vsak dan je tako poseben, drugačen, bogat. Življenje je tako lepo in polno, če ga živiš in delaš tisto, kar imaš rad. Napredovati tam, kjer šepaš. Iskati znanje tam, … Beri dalje
Zmagovalci … Oboje, preteči 21 km ali 42 km je veliko za človeka. Zmagovalci so tako nekako vsi, ki so vložili kar precej truda na treningih, da so se lahko spopadli s progo. Zmagovalci so torej … Beri dalje
Okoli 30 tekačev se je na veliki petek zjutraj zbralo v Dravljah in se odpravilo na dolgo pot do Brezij. Vmes so molili in premišljevali na 14 postajah križevega pota: v Dravljah, na Toškem čelu, Katarini, sv. Jakobu, Sori, Suhi, Svetem Duhu, Crngrobu, Križni gori, Čepuljah, sv. Joštu, Besnici, Ljubnem in na Brezjah. Na Brezjah so se tekači udeležili obredov velikega petka.
“Ko tečem, čutim Božje veselje,” je v pismu svoji sestri napisal škotski tekač Eric Liddell. Ne samo veselje, tudi žalost, bolečino in trpljenje, skratka, ko tečem, čutim Boga, njegovo prisotnost, njegov ljubeči pogled, bi lahko … Beri dalje
Po Facebooku me je takoj po Ljubljanskem maratonu mlada mamica vprašala, kako naj se pripravlja, da bo drugo leto zmogla preteči 21 km na Ljubljanskem maratonu. Pravi, da trenutno zmore 10 km in da po taki razdalji še ni utrujena. Sem ji odgovoril, da je polmaraton resna disciplina in da je nekaj drugega kot dvakrat 10 km ter da zahteva zelo resno pripravo. Če ne lahko pride do poškodb. Verjela mi je in mislim, da se bo začela pripravljati za naslednje leto. Maraton (in delno tudi polmaraton) v kombinaciji s fascinantno množico več tisoč tekačev, ki se pojavijo na štartu velikih prireditev, je očitno postal zelo vabljiv in izzivalen.
Pretekla sem svoj prvi maraton. Polovičk se je kar nekaj nabralo, a za 42km ni bilo časa, poguma, ali pa volje. Počasi, z leti mi je začela upadati volja za tek. Pravijo, da smo tekači … Beri dalje
V nedeljo sem tekel na Ljubljanskem maratonu. Zame je zadnja leta dovolj polovička – 21 km, a sem pred leti večkrat pretekel tudi 42 km razdaljo, tako da poznam občutke, ko se telo “zaleti v zid”, a volja te vseeno pelje do konca. Razmišljal sem v čem je čar in mik dolgega, množičnega teka in ga primerjam s samotnimi potmi in orientacijskim tekom.
Skupina tekačev z imenom Živa voda organizira tekaški križev pot. Povabljeni jutri, 29. marca ob 8h pred Draveljsko cerkev ali se pridružite kjerkoli na poti. Poglejte si tabelo postaj.
V nedeljo zjutraj je bila zasnežena Ljubljana polna ogrevajočih se tekačev, ki so čakali na start. V čem je “fora”, da človek zjutraj vstane, se obleče v lahko tekaško opravo, zapodi po ulicah glavnega mesta ter pri tem “pojanju”, “švicanju” in bolečih mišicah vztraja kar nekaj ur?
V soboto, 13. oktobra bo tekma v teku na 1 km v klanec. Od višine 1065 m na poti na Sveti Lovrenc – Storžič, kjer bo start, pa do cilja na Malem Storžiču na višini 2065 m. Dolžina proge je 2,3 km. Tek je družabnega značaja, brez startnine, brez nagrad, samo testiranje samega sebe.