Zakaj se ljudje tistih časov tako radi spominjajo, zakaj je toliko nostalgije po naših povezavah z balkanskimi narodi iz nekega drugega civilizacijskega okvira, po čudaški megalomaniji neuvrščenosti in predvsem po neprijaznem, nehumanem in krutem socialističnem sistemu. Zakaj je tega pri nas in v Rusiji veliko, v drugih ex-socialističnih državah pa precej manj.
Priznam, da govoriti o denarju ni najbolj prijetno. Za vse ljudi je to nekakšna intimna boleča točka, ker je »imeti denar« v naši glavi isto kot »imeti trden temelj življenja« (»Najprej štalca, pol pa kravca«). … Beri dalje
Politični spekter je koncept, ki prikazuje vsebinske razlike med posameznimi političnimi usmeritvami. Predvsem pripadniki ekstremnih političnih usmeritev, že od nekdaj poskušajo ta koncept povsem poenostaviti na samo dve poziciji: levo in desno, brez kakršnegakoli prostora … Beri dalje
Svoboda in enakost sta medseboj neločljivi, kajne? Da, in kjer sta ti dve, vedno raste tudi bratstvo. Tako kot barve v tribojnici, ki je zavihrala ob prvi veliki politični zmagi razsvetljenstva v zgodovini pred dobrimi … Beri dalje
V zavesti še vedno trajajoče totalitarne poškodovanosti in vse problematičnosti slovenskega prehoda v demokratično kulturo stojimo pred velikim vprašanjem: Kaj je danes s slovensko državo, z resničnim udejanjenjem ustavne demokracije in vladavine prava?
Ključno vprašanje: ne znajo ali nočejo? Njuno prvo vprašanje je, ali je revščina na svetu zato, ker narodi in njihovi voditelji ne vedo, kako doseči, da bi tudi revne države obogatele. To je teorija nevednosti. … Beri dalje
Osmega junija 1978 je imel ruski pisatelj, disident, zgodovinar ter Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin na univerzi Harvard odmeven nagovor z naslovom A world split apart (Razdeljeni svet), ki je presenetil in razburil ameriško javnost. Sredi … Beri dalje
Cerkev je bila »notranji sovražnik št. 1«, ker je bila edina ustanova v državi, ki ni bila pod neposredno kontrolo Partije. Cerkev je bila edina ustanova, kjer ni bilo partijske celice, ki bi narekovala partijsko linijo delovanja, kot se je dogajalo povsod.
Bodimo ponosni na samostojno Slovenijo Kmalu bomo obhajali dan državnosti, praznik samostojne Slovenije. Mnogi smo žalostni in razočarani, ker v samostojni Sloveniji še zdaj postavljajo spomenike ljudem, ki so zunajsodno morili patriote in zavedne Slovence … Beri dalje
Letošnji praznik Fatimske Matere Božje, 13. maja, sem doživljal na poseben način. Na Poljskem, med Poljaki, v mestu Gdansk, mestu svobode, kot ga domačini imenujejo. Ravno zaradi papeža Janeza Pavla II je ta praznik v … Beri dalje
Kam vodijo stališča, ki pozivajo k prepovedi drugačnih zborovanj in izražanja stališč? Predstavljate si, da si kupite novo sodobno mestno kolo sinjemodre barve. Takoj po nakupu z njim naredite en krog po vaši soseski, da … Beri dalje
Želel bi zapisati, da smo pri nas boljši (to je, za Nemčijo in Francijo, kar bi v konkretnem primeru pomenilo napredek), a žal ne morem. Tudi pri nas imamo novinarje, ki svobodo komuniciranja razumejo predvsem v tem smislu, da lahko nekaznovano delajo, kar se jim zdi. Širjenje nepreverjenih klevet in neresničnih informacij je še najmanj, kar si privoščijo.
V pogojih pristne verske svobode druge religije, vključno islam, na dolgi rok tekme s krščanstvom, če za tekmo gre, ne dobijo. Svoboda je zaveznica krščanstva. To je bila globoka intuicija papeža Janeza Pavla II.. Zato se kristjani svobodne družbe in tudi „svobodnega trga“ religij ne smemo bati.
Inštitut Nove revije (Zavod za humanistiko) in Časnik sta 30. 3. 2016 organizirala pogovorno omizje o svobodi: kako v Sloveniji dojemamo, vrednotimo in pojmujemo svobodo. Razpravo o svobodi lahko poslušate. Pogovor je vodil Rok Novak, … Beri dalje
Slovenija je po zadnjih merjenjih inštituta Fraser zadnja na lestvici ekonomske svobode izmed vseh držav članic EU. Pomenljivo je, da precej zaostajamo tudi od predzadnje Grčije, ki so nam jo nekateri intelektualni centri pri nas še nedavno ponujali kot zgled. Na drugem mestu po ekonomski svobodi v EU je Velika Britanija, ki bo kmalu izvedla referendum o izstopu države iz EU.
Ko je državni zbor pred skoraj natanko dvema letoma sprejel zakon, ki prepoveduje plačevanje računov z gotovino nad 5.000 evrov, je bil to korak naprej k omejevanju poslovanja z gotovino. Pod krinko preprečevanja pranja denarja … Beri dalje
Oddajo pogovor o smo tokrat posvetili prihodnosti Evrope, ki se s prihodom novih kultur znova sprašuje o svoji identiteti. Posebej smo se dotaknili vprašanja Poljske, družinske zakonodaje ter razlike med Zahodom in Vzhodom. Slednji vedno … Beri dalje
Slovenija je poseben primer, tu namreč niti v zadnjih dveh desetletjih in pol formalne demokracije nismo imeli prave svobode, nikoli nismo uspeli v celoti vzpostaviti temeljev svobodne družbe, svobodne gospodarske pobude in transparentnega delovanja države (ter njenih ustanov) v službi državljanov in branjena njihove svobode.
Manko kristjanov v spominih na slovensko oporečništvo (med in po revoluciji) morda narekuje, da smo slovenski kristjani nekoliko previdnejši, ko hitimo z razglaševanjem mučencev; enako prav bi za prepoznavnost krščanskega v družbi prišli tudi kristjani-oporečniki, torej kristjani, ki so zastavili svojo svobodo ali celo življenje »zgolj« za civilne, državljanske pravice.
Govorim seveda o jugonostalgiji, ki se vsako leto groteskno razbohoti ravno tedaj, ki bi morali biti najbolj ponosni na to, da imajo naša etnična skupina, jezik in tradicija dom v varnem zavetju samostojne državne entitete znotraj družine evropskih narodov. Nekaj o čemer lahko večina etničnih skupin tega sveta le sanja.