Dekalog kot literarna fikcija?

Če deset Božjih zapovedi motrimo z vidika zgodovinskega razvoja, bomo kaj hitro opazili, da zapovedi na kamnite plošče, takšne, kot jih poznamo danes, niso bile napisane z Božjim prstom. Biblično izročilo se v nasprotju z … Beri dalje

Skrivnost razodetja

Narava razodetja je nekaj, kar besede ne morejo črkovati, kar človeški jezik nikoli ne bo zmožen opisati. Za govor o razodetju velja; bolj kot so besede opisne, manj ustrezen je opis. Besede, s katerimi je … Beri dalje

Filmski superheroji in vera

Preden se naše misli in sodbe o odnosu med filmskimi superheroji in vero zaletijo v naprej postavljene umske pregrade, dovolite, da poudarim pomembno dejstvo. Bilo bi nepošteno, ko bi z oznakama »superheroji« in »junaki« v … Beri dalje

Kako bi Jezus to povedal danes?

Prevajanje Svetega pisma je delo, ki ni nikoli dokončano. Spreminja se jezik, v katerega prevajamo, pa tudi naše védenje o pomenu starodavnih besedil. Poleg tega so strokovnjaki za prevod prišli do ugotovitve, da en sam … Beri dalje

Skriti in odkriti Bog

Sveto pismo Stare zaveze z nenavadno doslednostjo poroča o tem, da so se teofanije, pri katerih je bil navzoč Mojzes, dogajale v oblaku. Spet in spet beremo, da je Bog Mojzesa poklical iz srede oblaka … Beri dalje

Sveto pismo, Božja beseda?

Če razodetje predstavlja trenutek, ko je Bogu uspelo doseči človeka, kako naj ga opredelimo? S pojmi optike in akustike? Je šlo za vizijo, glas? Je bil piano ali klavir? Je slednje vprašanje bolj groteskno, kakor … Beri dalje

Obrabljene besede

Za človeka naše dobe ni nič tako domače in nič tako obrabljeno kot besede. Od vsega so besede najbolj cenene, najbolj zlorabljene in imajo najmanjšo vrednost. So predmet neprestane skrunitve. Vsi živimo med njimi, jih … Beri dalje

Nedelja Svetega pisma

Včeraj, 29. januarja 2012, smo obeležili nedeljo Svetega pisma. Ob tej priložnosti objavljam nekaj fotografij, ki prikazujejo zgodovino in razvoj Svetega pisma pri (za) nas. Foto: Samo Skralovnik . . . . . . . … Beri dalje

Točna kot prava ura

Na pohajanju po samostanskem dvorišču v Stični, sem opazil sončno uro. Nikoli nisem res verjel, da take ure kažejo prav. Presenečen sem ugotovil, da je tale pa zelo točna. Prišli smo pet minut do enajstih, … Beri dalje

Tomažev apokrif: Trn v peti krščanstva?

Pogovor z dr. Leo Jensterle Lea Jensterle se je kot mlada raziskovalka na Teološki fakulteti v okviru raziskovalnega programa Zgodovina oblik v judovsko-krščanskih virih in tradiciji, ki ga vodi akad. prof. dr. Jože Krašovec, posvetila raziskovanju … Beri dalje

Buffettov davek ali obdavčenje bogatih

S predlogom, ki naj bi ga poimenovali »Buffettov davek«, je Obama napovedal večjo obdavčitev bogatejših v Združenih državah. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, ali ima Obama resen politični načrt ali gre zgolj za politično … Beri dalje

Dediščina miru v nemirnem okolju

V apokaliptičnem jeziku Svetega pisma se Jeruzalem pogosto omenja kot “novi”, “nebeški Jeruzalem” (prim. Raz 21) Za razliko od starozaveznih predstav, ko bo Jahve prebival v Jeruzalemu šele ob koncu časov (Mih 4,1-3, Iz 2,2), … Beri dalje

Digitalno Sveto pismo

Skoraj do včeraj je veljalo, v kolikor si se želel s raziskovanjem Svetega pisma ukvarjati nekoliko resneje, da je obisk slovitih knjižnic in arhivov, kjer hranijo še bolj slovite rokopise in zvitke, tako rekoč neizogiben. … Beri dalje

Sveto pismo in znanost

Odnosa med Svetim pismom in znanostjo sem se delno dotaknil že v prejšnjem prispevku, v katerem »sem ugotovil«, da avtor Pentatevha ni bil Mojzes sam, temveč da je Pentatevh, kakor ga poznamo danes, končni produkt … Beri dalje

Galilejev odnos do Svetega pisma

Pred časom sem bral pismo, ki ga je Galileo Galilei napisal Kristini Lorenski, leta 1615. V njem razpravlja o razlogih za njegovo obsodbo in odgovarja na obtožbe. Znotraj pisma je kar precej prostora namenjenega vprašanju … Beri dalje

Mojzes kot avtor Peteroknjižja?!

Prvih pet knjig Stare zaveze nosi Mojzesovo ime in sestavlja posebno enoto, ki so jo Grki imenovali Pentatevh (pente – »pet«, teuche – »orodja«, odtod »étuis« za zvitek papirusa »knjige« – zato Peteroknjižje), Judje so … Beri dalje

Bolj judovski ste, kot ste mislili

Robert M. Grant se je nekoč v svojem razmišljanju o metodah, s katerimi so kristjani interpretirali Sveto pismo, izrazil takole: »Lahko se čudimo načinu, kako takšna občudovanja vredna struktura rase na temeljih, ki se nam … Beri dalje