Vnuki

Mehmedalija Alič: »Po nekaj mesecih dela v Hudi Jami in vsakodnevnem razmišljanju ter analiziranju dogajanj v Barbarinem rovu junija 1945 in v Srebrenici julija 1995 sem spoznal, da med njima ni bistvene razlike. Vse, kar se je zgodilo, se je dogajalo po istem kopitu; le odvijalo se je v drugem času.«

Terezin – duhovna izkušnja Dantejevega Pekla

Za mnoge je bil Terezin končna postaja, za nekatere pa le vmesna na poti v Auschwitz. Večina se jih ni nikoli več vrnila. Med njimi je bilo na tisoče otrok. Odraščali so v skrajni bedi in ponižanju. Danes je v visokih, sivih in turobnih stavbah muzej.

Vprašanja za Timmermansa in von der Leyenovo

Frans Timmermans sprašujemo Vas, ali smo naenkrat za nekatere evropske politike premalo komunistični. Gospa Ursula von der Leyen, ali obstaja v nemških arhivih kakšna fotografija, na kateri bi videli povojne sodnike s kljukastimi križi in bi bilo to znak politične svobode.

Spomin na Teharje – edini, ki ostane, močan nad vsem; edina luč, ki ne ugasne

Tvit Janeza Janše o Srebrenici je prav tako spodbuda za takšno ureditev morišč po Sloveniji, da bodo dostojni opomniki NIKOLI VEČ NIČESAR TAKEGA!
Kot državljani suverene države smo dolžni podpreti spodbuden tvit, da se zadeva tudi v Sloveniji premakne in Teharje kot spomenik-opomnik dobijo svojo vlogo kot Auschwitz za vzgojo v humano družbo in preprečevanje nasilja nad ljudmi. Če tega ne bomo storili, bodo še pravnuki obremenjeni s temi nečednimi dejanji.
Za kaj takega je potrebno junaštvo, kakršnega sramotno kolesarstvo po Ljubljani ne izkazuje!

V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli

Kopišča v Kamniški Bistrici so eno od več kot 600 »prebojev« revolucionarnih odredov. Ti preboji, ti poboji so potekali po končani drugi svetovni vojni, ko naj bi ljudje zaživeli v miru, brez strahu. Žrtve so bili očetje, sinovi, matere, hčere, otroci. Izgub na strani revolucionarjev v teh prebojih ni bilo. Ali pač … za vedno je bilo omadeževano prizadevanje tistih, ki so se resnično borili za svobodo.

S. Granda, Družina: Srebrenica

Vsakoletna spominska prireditev v Srebrenici, kjer je bilo pobitih več kot 8300 mož in dečkov samo zato, ker so bili muslimani oziroma za Srbe »Turci«, me temeljito pretrese. Genocid, ki ga srbska politika ne prizna, … Beri dalje

Zunanjepolitična razsežnost sprave

Sedanja izrazita razdeljenost oz. prava bipolarnost glede kompleksa vprašanj, povezanih z državljansko vojno na slovenskih tleh, konzumira nesorazmerno veliko energije političnih deležnikov. Poleg tega pa globoka notranje-politična razdeljenost zmanjšujeta kredibilnost vsakokratnih vlad tudi na tujem in v mednarodnih odnosih.

US podpira parlamentarno komisijo o zlorabi v bančnem sistemu

Po mnenju Ivana Štuheca, predsednik države Borut Pahor kaže osebno prizadetost in zavzetost pri vprašanju sprave. Seveda pa nas ta raven pri predsedniku Slovenije ne more povsem zadovoljiti. Odprto in nerešeno ostaja namreč vprašanje mesta pravne države in njenih vrednot pri presoji preteklosti in sedanjosti.

Povojni poboji in Srebrenica

Zgodila se je novost v ravnanju in stališču tistih, ki ves čas po osamosvojitvi Slovenije poskušajo utemeljevati povojne poboje s trditvijo, da je pač šlo za odstranitev protirevolucionarjev, sovražnikov nove ureditve in sodelavcev okupatorjev. Ko so se začele priprave na spominske prireditve v Srebrenici, je slovenska vladajoča politika začela zelo glasno obsojati genocid.

R. Bider, Radio Ognjišče: Spominske trojke

V tednu pred enajstim julijem so bile tudi pri nas najbrž mnoge oči uprte v Srebrenico, na spominsko slovesnost ob dvajseti obletnici genocida nad bošnjaškim prebivalstvom. Kakšne misli se utrinjajo Slovencem ob tem? Predstavljam si, … Beri dalje

Bošnjak v slovenski Srebrenici

Pred kratkim je pri Cankarjevi založbi izšlo delo z naslovom “Nihče” avtorja Mehmedalije Alića, doma najbolj znanega kot rudarskega strokovnjaka pri raziskovanju Hude jame. Izid je pospremil tudi pogovor z avtorjem na nacionalni televiziji. Zelo … Beri dalje

Zahteva za popravek

V članku z naslovom »Zadoščenje svojcem izgnanih v smrt v Srebrenici«, ki je bil objavljen v Dnevniku 7. 9. 2013, avtor Dejan Kovač poroča o odločitvi nizozemskega vrhovnega sodišča, »da je nizozemska država odgovorna za … Beri dalje