Pozabili na žrtve revolucionarnega nasilja

Dogodki po končani vojni niso povezani z vojno, pač pa jih je rodilo sovraštvo, pohlep in maščevanje. Zato bi se moralo besedilo na spomeniku, po mojem prepričanju, dopolniti z naslednjimi besedami: »/ …/ in v spomin žrtvam povojnega komunističnega revolucionarnega nasilja«. Povojna revolucija je povzročilo nekaj desetkrat več civilnih žrtev kot vsi medvojni spopadi.

Spomin, vizija, pogum, ustvarjalnost

Ko ljudje, osebe ali skupine, najdemo točko iskrene povezanosti, srečanja, in je ta dovolj močna, potem nas to povezuje močneje kot nas razlike ločujejo. Povezanost se lahko rodi v medosebnih srečanjih ali pa, ko ljudje skupaj sledimo isti viziji. Le taka različnost bogati, zato se je tako pomembno prizadevati za točke iskrenega srečanja, povezanosti.

S. Granda, Družina: Laž ima kratke noge!

S prireditvijo 6. aprila v Grahovem so se začele letošnje akcije nadaljnjega razdvajanja Slovencev, ki že nekaj let redno dosežejo prvi vrh 27. aprila, drugi 9. maja, nato pa s spravnimi slovesnostmi v Kočevskem rogu, … Beri dalje

“Čase propagande bi morali zamenjati časi kritičnega premisleka!”

Luka Lisjak Gabrijelčič: “Prevladujeta nelagodje in posnemanje preživelih vzorcev, ki so za sodobno demokratično družbo pogosto pregrobi in tudi žaljivi. V pluralni družbi takšna poenostavljanja rojevajo odpor, s čimer gojenje javnega spomina izgublja svoj pomen in postane orožje za politično obračunavanje.”

Dirigirana pozaba

Absurdno je, da se podporniki rdeče zvezde in komunističnega totalitarizma, z vso vnemo spominjajo žrtev nacističnih koncentracijskih taborišč pri tem pa pozabljajo na svoje zločine, na svoja koncentracijska taborišča. Spominjajo se in nas judovskega holokavsta, ki so ga izvajali nacisti, pozabljajo na slovenski holokavst, ki so ga izvajali sami.

Spomin(janje)

Nerazumljivo in nevarno je to, da smo vedno bolj prepričani, da demokratičnih institucij države sploh ne potrebujemo. In če drugega ne, bi politika morala predvsem zelo dobro razumeti, kakšna sporočila daje javnosti, ter se zavedati svoje velike odgovornosti, ki jo ima pri graditvi zaupanja v državo in v njene institucije.

Romana Bider: O dušicah

Nebo nad Slovenijo je polno dušic naših pokojnih. Četudi so že zdavnaj preseljeni vskrivnostno večnost, ostajajo za njimi neizbrisne vidne in nevidne sledi. Vsaka dušica ima ime in za vsakim imenom je življenjska zgodba, edinstvena … Beri dalje

V dejanju spomina in sprave

Dan državnosti, 25. junij 2015, praznik Republike Slovenije, samostojne države, o kateri so sanjale že davne generacije Slovencev. In obenem leto, ko mineva 70 let od konca 2. svetovne vojne, v kateri so svet zajeli morija, nasilje in gorje neverjetnih razsežnosti. Vojna, ki je usodno in kruto prizadela naš narod in povzročila delitev med nami, ki še traja. Kako narediti korak k spravi. Odrasli skavti so ga naredili v Kočevske Rogu v smislu pobude “Slovenija ima srce”?

‘Vsi smo v.’

V svet verovanja dejstva nimajo vstopa se je lepo izrazil Marcel Proust. Kdor bi to želel, bi se lahko že zdavnaj natančno podučil. Ni problem pomanjkanje virov in literature, ampak pomanjkanje volje. Večina noče slišati nobenega argumenta, ki bi omajal črno-belo delitev sveta, s kakršno je postregla komunistična vera. Tudi kristjani smo prevzeli novo vero. Ta vera šteje leta od 1945 in katere odrešenik je bil rojen v Kumrovcu.

R. Bider, Radio Ognjišče: Jama do jame

Na pepelnično sredo so poštarji raznosili okrog 500 posvojitvenih listov tistim poslušalcem Radia Ognjišče, ki so se konec januarja odzvali na pobudo vseposvojitve. Klicalce, ki še niso dobili pošte, prosim še za malo potrpljenja, nekaj … Beri dalje

Čas po slovesu. Kaj sedaj?

Ko sem pred časom pisal o poslavljanjih, nisem mislil, da bo članek zbudil takšen odmev. Odmev tišine! Kako naj si jo razlagam? Da nas je branje usmerilo k razmisleku o nas samih, o lastnih preživetih … Beri dalje