Komunistični veliki teden

Pred nami je komunistični veliki teden. Začeli ga bomo s spominom na ono druščino, ki se je velikopotezno imenovala »osvobodilna fronta«, a nam je prinesla v dolgi, zagrizeni in krvavi revoluciji desetletja teme, mračnjaštva in totalitarizma. Začeli ga bomo na dan, ko se praznuje stare privilegije, nikoli dokončane boje in pridobljene privilegije.

Odsotnost komunizma

Mi bo kdo očital, da vedno znova pogrevam iste teme? Da je že zdavnaj prišel čas, ko bi morali preteklost pustiti preteklosti ter končno začeti živeti sedanjost in prihodnost. Popolnoma bi se strinjala s tem, če me ne bi ta nezaznavnost zločina, storjenega na naših tleh, vedno znova ne vznemirjala. Ob takem pomanjkanju kakršnega koli občutja kesanja, groze, bolečine ali podobnih čustev, se pač vedno znova sprašujem, kaj se je zgodilo z nami.

Slovenski pasijon

Že tisočletja drži, da je družina temeljna celica družbe; ankete med mladimi kažejo, da jim največ pomeni družina, ljudje, ki niso poznali očeta ali matere, iščejo in si prizadevajo, da bi spoznali svoje korenine; mi pa dan za dnem poslušamo, kako smo konservativni, ker prisegamo, da je družina oče, mama in otroci.

S. Granda, Družina: Brez presenečenja

Ko je na volitvah zmagala levica, smo vedeli, da bodo žrtev njenega vladanja delavni ljudje in Cerkev. Ker predvolilnih obljub ne morejo izpolniti (levičarji nikoli in nikjer niso bili dobri gospodarji, kvečjemu dotlej, da razdelijo, … Beri dalje

Sovraštvo namesto blaginje

Sovraštvo zamegli razum tako, da je velikemu delu slovenske javnosti normalno, da prva novica v radijskemu dnevniku govori o tem, kako v družini Janeza Janše plačujejo položnice za elektriko in šele četrta novica tistega dne je odločitev vlade o dokapitalizaciji več sto milijonske bančne luknje. Slovenski raziskovalni novinarji uspejo priti do podatka o plačevanju položnic za elektriko, kdo je odgovoren za bančno luknjo pa jih ne zanima.

Izhodišče je ljubezen

V vsakdanjem zasebnem in javnem življenju imamo priložnost spoznati, kakšna so človekova življenjska izhodišča za odnose med ljudmi. Nekaterim je življenjsko izhodišče ljubezen, drugim sovraštvo. Tistim, ki je izhodišče ljubezen, so pozitivni: prijazni, vljudni, spoštljivi, … Beri dalje

Prijatelja spoznaš v nesreči, res?

Pri nas očitno kar precej ljudi še vedno živi v svetu totalnega nezaupanja in ogroženosti, kjer moraš obtičati v nesreči, da bi si sploh našel kakega prijatelja. Nesreča, bi lahko rekli, nam je domača. V njej se potrdijo in uresničijo naši davni strahovi in (spet!) imamo prav: svet je pokvarjen in še dobro, da nismo nasedli tistim, ki ga imajo za dobrega.

Ne vrag, le Švab bo mejak!

Vodja Združene Levice Luka Mesec je na vprašanje, od kje dobiti finance, dejal, da bi Nemčija rabila plačati vojno škodo. Tovrstno apeliranje na drugo svetovno vojno pa je skupaj z izdajo dokumentarca Po sledeh izbrisanih, ki ga je izdalo Društvo nemško govoreče mladine skupaj z Društvom Kočevarjev staroselcev, povod za pričujoči tekst.

Železni zakon iracionalnosti

Ko državljan spremlja aktivnosti v zvezi s predčasnimi volitvami, lahko opazi, da je med glavnimi mediji sorazmerno malo zanimanja za predvolilno kampanjo v klasičnem pomenu besede. Kar je nekako logično, saj že tretjo predvolilno kampanjo zapored (če se omejimo zgolj na parlamentarne volitve) v resnici zaznamuje zadeva Patria, , pa tudi tokrat ni mogoče reči, da se je v tem kontekstu končno zgodil “veliki finale”.

Odstranimo spomine zla, naj sije luč miru

Te dni smo ponovno priče obujanju spominov na človeka in čas, ki je v času, ko je povsod po Evropi že vladal mir, sejal smrt in sovraštvo v vseh narodih takratne Jugoslavije. To je bil čas, ko je vladalo veliko prijateljstvo med Stalinom in Titom. In pod vodstvom slednjega, se je na jugoslovanskih tleh odvijala najhujša bratomorna vojna v Evropi, vse do danes. In za katero še ni nihče odgovarjal.

Krščanstvo res spada med totalitarizme?

Krščanstvo prišteto med totalitarizme sem na različne načine v naših medijih srečal že večkrat. Nek komentator pa je za tovrstni napad na krščanstvo izrabil nekaj stavkov našega sodelavca Gregorja Greifa. Njegov stavek: “Neomajna in jasna … Beri dalje

Dobre imeti rad, slabe pa sovražiti

Globoko v možganskem deblu imamo vtisnjeno pravilo: »Dobre ljudi moraš imeti rad, slabe pa moraš sovražiti.« Če tega ne bi imeli, bi človeški rod že tisočkrat izumrl. Takšna hipoteza je za katoličana v postnem času zelo drzna in provokativna. Še posebej vznemirjujoča je za slovenskega katoličana pri katerem je v veliki meri ohromljen preživetveni nagon.

Je sovražiti prijetno?

»Haha, tele Cimerotičeve izjave so pa res dobre.« Pa so res vse njegove? So bile dejansko tako izrečene, kot krožijo na družbenih omrežjih in si »ta pametni« ob njih dvigujemo samozavest. Da zrastemo v očeh … Beri dalje

Sprava brez sprave

Vprašanje sprave v slovenskem prostoru še vedno ostaja nerešeno. Pri nas spravo vsaka stran pravzaprav razume popolnoma drugače, kar zagotovo ne more prispevati k »pomiritvi duhov«. Za (nekdanje) komuniste, našo levico, pomeni sprava predvsem nedotakljivost zgodovine, prenehanje »preštevanja kosti« ter iskanja odgovornih za med in povojno nasilje.

Alić: Sovraštvo je naš največji sovražnik

Mehmedalija Alić se je rodil v Srebrenici, od koder je prehodil pot do Hude jame. Kot rudar se je v Barbara rovu prebijal prek betonskih pregrad, ki so zapirale dostop do stotine trupel. Več desetletno delo je posvetil vodenju delovišč, kjer je projekte s svojimi kolegi rudarji vodil brez nesreč, a je cilje dosegal.

Zakaj odpuščanje?

Verjamem, da je v tem času, ko bolj kot kdajkoli po osamosvojitvi Slovenije doživljamo medijsko razpihovanje sovraštva iz druge vojne, težko in skoraj nesmiselno govoriti o odpuščanju. To bi namreč lahko pomenilo, da dajemo prav … Beri dalje

Tako ne gre naprej!

Avtor: Ivan Štuhec. Vir: Družina. Zadnji dogodki v Sloveniji kričijo k skrajni budnosti in dejanjem. Desetletja dolgo tolerirana nerazčiščena kolektivna podzavest buta na površje z vso silo. Samo vprašanje časa je, kje in kdaj bo … Beri dalje