Odrasli kapitalisti so otrokom pustili, da se igrajo v peskovniku socializma

Bili smo otroci v peskovniku socializma. Odrasli kapitalisti so nas pustili, da se igramo in ustvarjamo potičke iz mivke. Niti vedeli nismo, da so celoten peskovnik in vse igrače proizvedli kapitalisti, na koncu pa navozili še mivko. Preveč smo bili zatopljeni v otroško igro, ki se jo tako rade igrajo nedorasle civilizacije. Nato pa je bilo konec osemdesetih let igre konec, odrasli so nas poklicali v hišo in nam povedali, da je čas, da se začnemo šolati in si potem najdemo službo, s katero se bomo lahko sami preživljali.

Lažni car Aleksander Mali

Ni nepričakovano, da je dogajanje ob rusko- in belorusko-ukrajinski meji tudi v Sloveniji podobno kot pred osmimi leti naplavilo precej različna stališča o tem, kaj je na kocki in kakšna je pri vsem skupaj vloga … Beri dalje

Pogovoriti se moramo o sovjetoidih

Ob zadnjem velikem “uspehu” beloruskega diktatorja Aljaksandra Lukašenke, s katerim je osmešil Evropsko unijo, si ne morem kaj, da se ne bi spomnil pogovora, ki sem ga poleti leta 2014 imel z nekim svojim dobrim … Beri dalje

Kam pa naj Lukašenka gre?

Če si je kdo morda še delal utvare, da je Aljaksandr Lukašenka na volitvah res dobil osemdeset odstotkov glasov, ga je prejšnji teden na laž postavil kar samodržec sam. Na skrivnem pripravljena in izpeljana inavguracija … Beri dalje

Volilni sistem ni čarobna palica

    Ob tem, ko bo volilni sistem hočeš nočeš potrebno spremeniti, pa se ponovno pojavljajo tudi glasovi, ki vidijo, da je sprememba volilnega sistema priložnost za zrušitev ali okrnitev domnevne vseobsegajoče oblasti strank. Odkrito … Beri dalje

Leninovih sto petdeset let

Lenin je v oktobrski revoluciji leta 1917 rusko carstvo preobrazil v Sovjetsko zvezo (SZ), ta pa je vodila proces, v katerem naj bi komunizem osvojil cel svet. Ta projekt se je leta 1989 zlomil, nekaj let pozneje je razpadla tudi SZ.

Finska po sporazumu Molotov-Ribbentrop padla v interesno območje SZ

Pozabljena zimska vojna Finska–Sovjetska zveza (1939)

Ob 80-letnici začetka II. svetovne vojne (1939-2019) je potrebno opozoriti na pomembno in največkrat prezrto vojno med Finsko in SZ, ki je trajala od leta 1939 do 1944, prvi neposredni spopad pa je trajal od 30. decembra 1939 do 13. marca 1940.

Orbana že zdavnaj imamo

Veseli me, da je v minulem tednu kar nekaj opazovalcev madžarskih volitev podčrtalo neko bistveno razliko med Slovenijo in Madžarsko. Če se je z domače desne vsaj pridušeno oglasilo “Mi smo lahko Orban” in če … Beri dalje

Komunisti in vera v Sovjetski zvezi po oktobrski revoluciji

Propagandni plakat iz leta 1967, s katerim je avtor Viktor Ivanov hotel opozoriti na Leninovo politčno dediščino v tedanjem sovjetskem družbenem trenutku: “Lenin je živel, Lenin živi, Lenin bo živel”. Fotografija: Buyenlarge / Time & Life Pictures / Getty

Komunistom v Sovjetski zvezi je sicer uspelo si podrediti uradno cerkev, tisto, ki je bila podložna že cesarju, neuspešni pa so bili v boju proti veri.

Beri dalje

Madžarska vstaja 1956

23. oktober 1956 so se Madžari spontano uprli avtoritarnim komunističnim oblastem in sovjetski nadvladi. Žal je bil njihov upor krvavo zatrt. Najprej so študenti in razumniki, zbralo se jih je približno 20.000, blizu kipa Bem … Beri dalje

Premišljevanje ob obletnici pakta Hitler-Stalin

Ker v Sloveniji ni bilo lustracije, so predstavniki prejšnje oblasti ostali na svojih položajih in krepili omrežja v ozadju ter onemogočali delovanje pravne države. Tudi Rusija je ostro nasprotovala resoluciji, ki obsoja totalitarizme, nasprotovala je vsaki primerjavi komunizma z nacionalsocializmom – in seveda temu, da bi prav 23. avgust postal dan, ki naj bi spominjal na žrtve obeh.

V senci Jalte

“[Rusi] imajo tudi pravico biti ponosni na svojo vlogo v porazu tretjega rajha, nimajo pa pravice izkrivljati zgodovino. Prezreti velikanske zločine komunističnega sistema v Sovjetski zvezi pomeni nevarnost njihove ponovitve. Proslavljanje zmage nad nacizmom brez omenjanja kriminalne kartoteke sovjetskega imperialnega širjenja, ni pot do sprave s sosedami Rusije.”

Rabelj ruske Cerkve

Kakšen je bil ta človek v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, o katerem se govori, da so ob vsakem njegovem obisku taborišč na Solovetskih otokih, daleč na arktičnem severu, močno pospešili eksekucije duhovnikov, ki so bili tam zaprti že od samega začetka revolucije? Od kolegov, bojevnikov proti Cerkvi, je vendarle izstopal, Cerkev je poznal od znotraj.

Titova odisejada

Nekega zadnjega dne v tednu točno ob šestih zjutraj je v kasu jezdila krepka, rjavo porjavela moška postava, ki jo je spremljal ovčar, čez otok Brioni in čofotala v valovih Jadrana. Približno šestdesetletnik, ki je pravkar prestal operacijo spodnjega dela trebuha, je Josip Broz Tito pustil izredno svojevrstno sled, s katero je pokazal veliko željo po življenju.