Ali bodo v tem primeru šole državne ali zasebne – tudi cerkvene – bo manj pomembno. Pomembno pa bo, da se bosta s tem povečali raznolikost in izbirnost našega šolstva brez strokovno vprašljive državne birokracije in široko razvejenega ideološkega aparata.

Ne kompliciraj, bedak!

Ali bodo v tem primeru šole državne ali zasebne – tudi cerkvene – bo manj pomembno. Pomembno pa bo, da se bosta s tem povečali raznolikost in izbirnost našega šolstva brez strokovno vprašljive državne birokracije in široko razvejenega ideološkega aparata.

Po petih letih našli način, da zaobidejo odločbo ustavnega sodišča

Strimo okove, prosto izberimo pot!

Slovenska social-»demokracija« je po petih letih našla način, da bi zaobšla odločitev ustavnega sodišča, da mora država izobraževanje otroka financirati enako, pa naj hodi v vladno ali nevladno šolo. Namesto, da bi javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja financirali 100 %, bodo financiranje iz 85 % zmanjšali na 65 %.

Ivan J. Štuhec: Šola brez glave

Slovenski šolski sistem je več kot dvajset let zaznamovan z Gabrovo ideološko reformo, ki je nihče ne upa resno odpraviti, ker je dejansko sivi stric slovenskega šolstva še vedno Gaber in druščina. Letošnje šolsko leto … Beri dalje

Naše otroke v javnih ali zasebnih šolah je potrebno enako obravnavati

Šolska demokracija in etatizem

Jože Mlakar /Arhiv Časnik
Jože Mlakar: ”V Sloveniji sta se izoblikovala dva vzgojna koncepta, liberalni[1] in tradicionalni.”
Slabo se piše narodu, ki se sicer zna upreti vojaškemu okupatorju, ne zna pa se upreti zavojevalcu človeških duš.

Ta okupacija je hujša od hudega in najhuje, kar se narodu lahko zgodi. Boris Kralj

Beri dalje

Učna ura banditizma

Prizor na sliki je iz slovenskega komično-kriminalnega filma Do konca in naprej, posnetem leta 1990 v režiji Jureta Pervanja po scenariju Nebojše Pajkića. Filmska zgodba govori o kriminalcu Tonetu Hacetu, ki je »deloval« med obema svetovnima vojnama, predvsem v Dravski banovini.
Prizor na sliki je iz slovenskega komično-kriminalnega filma Do konca in naprej, posnetem leta 1990 v režiji Jureta Pervanja po scenariju Nebojše Pajkića. Filmska zgodba govori o kriminalcu Tonetu Hacetu (njegov brat je bil Matevž Hace, politkomisar 14. divizije.), ki je »deloval« med obema svetovnima vojnama, predvsem v Dravski banovini. (http://www.dailymotion.com/video/x2jljub)

Banditizem v naši državi, tako  očitno lahko  rečemo, je vrednota. Dokler ne bo prišlo do resnega državljanskega upora tovrstni praksi.

Beri dalje

Ko je križ v napoto

»Oprosti, Gospod Jezus, za nekaj časa se boš moral umakniti, da ne boš vznemirjal naših gostov«. Ko je treba v kakšni šoli ali vrtcu obnoviti prostore, mora vodstvo za pouk in varstvo poiskati začasne prostore. … Beri dalje

Vzorčni primer manipulacije

Res je, javno šolstvo mora sprejeti vse otroke. Tako si je predpisala država. Lepo je, da priznava, da gre pri zasebnem šolstvu za »posebne vrednote«, ni pa v ničemer res, da bi bil pouk na naših javnih šolah objektiven, kritičen in pluralen. Moral bi biti, pa ni! Naša šola je orto-komunistična, ker je ateistična, relativistična in storilno usmerjena. Nevtralnost se enači s ateizmom, pluralnost z relativizmom in objektivnost z ideologijo, ki izhaja iz komunizma.