Quo vadis, evropska demokracija

Proletarski internacionalizem, ki je bil temeljni kamen komunističnih držav, je danes nadomeščen z internacionalizmom vere v človekove pravice po meri zahodne (jedrne) Evrope. Gorje državi, ki si upa podvomiti o dogmah, ki jih oznanjajo bruseljski samooklicani napredni misijonarji, komisarji in naduti birokrati ter seveda medijski lakaji.

Franc Čebulj – samorastnik, človek mnogih talentov

Franc Čebulj po merilih »družbeno politične primernosti« ne bi smel zasedati vidnejših položajev v komunistični družbi. Zato je njegov samorastniški vzpon v Republiki Sloveniji dokaz, da je demokratična država svojim državljanom, ki so bili v samoupravnem socializmu diskriminirani, segregirani in stigmatizirani, omogočila kariero, ki je bila prej nemogoča.

Rudi Šeligo je rušil temelje titoističnih tabujev

Z demokratičnimi volitvami »ni prišlo niti do očiščenja in zato tudi ne do pomlajenja«. Slovenske ustanove tega niso zmogle. Namesto tega »smo vsaj pri televiziji, ki je bila leta in leta najodločnejša cokla družbenega in kulturnega razvoja, doživeli pravo nasprotje: tamkajšnji partijski šefi so zavreščali in se hrupno kot horda fanatičnih varnostnikov postavili v bran minulega realsocializma«.

Demokracija in pravna država sta edini garanciji uspeha v spopadu s paradami nestrpnosti in zlorabljanjem politične naivnosti.

Slovenija je carstvo nestrpnosti

Proces osamosvojitve vsebinsko zaradi vojaške intervencije JLA in ideoloških napetosti znotraj osamosvojitvenega bloka ni bil izpeljan do konca. Žrtvi sta bili demokracija in njen predpogoj – politična strpnost, s katerima večina novih državljanov ni imela izkušenj, saj so od leta 1929 živeli pod diktaturo, ki se je po letu 1945 samo še zaostrila.

Milan Kučan in Jože Pučnik pred drugim krogom volitev predsednika predsedstva. foto: Nace Bizilj / hrani Muzej novejše zgodovine

Stanje duha ostaja tam, kjer je bilo pred prvimi volitvami leta 1990

Čeprav se je v 30 letih marsikaj spremenilo, pa je stanje duha v marsičem a vedno tam, kjer je bilo pred prvimi volitvami. To je znova strahovito udarilo na dan v nasprotovanju Janševi vladi. Njej gre v boju s koronavirusom za življenja državljanov, dediči komunizma pa hočejo njeno kožo. Vlada je odgovorna državljanom, njeni nasprotniki vidijo le svoje interese in imajo virus za zaveznika v vojni proti desni vladi.

Lojze Peterle: Osamosvojitev ima korenine v cvetni nedelji 1990

Osmega aprila, na cvetno nedeljo 1990, smo volili v tri domove Skupščine. V Družbenopolitični zbor in Zbor občin smo volili demokratično, v Zbor združenega dela ne. V prvih dveh je DEMOS zmagal, v tretjem ne – zaradi odločilnega vpliva starih partijskih struktur v podjetjih. Znotraj koalicije DEMOS so bili zmagovalci Slovenski krščanski demokrati, druga je bila Slovenska kmečka zveza.

Ko je propadal komunizem, delavec ni dvignil roke v njegovo obrambo Foto: STA

Granda: Zamujeno leto

Vsem nam bo bolje, ko bodo politiki doumeli, da dobra država sloni na zadovoljnih in ne zaradi vprašljivega jutri prestrašenih državljanih! Trenutno politiki mislijo, da je država njihov plen, da so oni in njihovi na oblasti.

Ko so Romuni prestrašili slovenske trdorokce

Romunija po padcu Ceauşescuja ni doživela očiščenja, tako kot tudi Slovenija ne. V obeh državah se je komunistična elita ohranila na oblasti. V Romuniji se je namreč zgodila prevara, ko je tamkajšnja komunistična elita žrtvovala lastnega voditelja, da je lahko ostala na oblasti.

Židan zlorablja svoj položaj za potvarjanje naše polpretekle zgodovine Foto STA

Franci Feltrin: Kdo pogreva preteklost

Dejan Židan torej ni kdorkoli, zato nas mora biti vse, ki nam je naša država svetinja, saj smo se zanjo izpostavili, ko je bila napadena že prvi dan njene samostojnosti, resnično skrbeti, da aktualna oblast zlorablja svoj položaj za potvarjanje naše polpretekle zgodovine.