“Blažen mir”, nekakšen vtis stabilnosti in reda brez vsakdanjih pretresov je zaradi nakopičenih neravnovesij je v Sloveniji očitno mogoč le, če oblastne fotelje grejejo tisti, ki dojemajo nadzor nad družbo kot svoj fevd.
Nekdanjo Moskovičevo vilo je stranka SD oz. njena predhodnica dobila z menjalno pogodbo za del stavbe današnjega slovenskega parlamenta oz. za poslopje nekdanjega CK ZKS na Tomšičevi v Ljubljani. Že večkrat je v slovenski javnosti … Beri dalje
Generalna skupščina OZN je razglasila 8. marec za mednarodni dan žensk. Ob izbruhu oktobrske revolucije so Sovjeti praznik hrupno prevzeli, za njimi pa vse komunistične države. Tudi Titova Jugoslavija.
V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene … Beri dalje
Slovenija deveti maj, tega dne se je leta 1945 končala druga svetovna vojna, praznuje kot dan Evrope. To je bil čas, ko so si številni narodi oddahnili od nečloveške morije, ki sta jo povzročila nacizem … Beri dalje
Janez Janša: “Nikoli ne vprašajo, kako se počutijo žrtve njihovih medijskih umorov in njihove družine. Od njih javno obsojeni in oblateni in medijsko umorjeni, še preden so se sodni postopki sploh začeli”
Janševa vlada bo zares uspešna le, če bo promovirala in uresničevala skupno dobro v krščanskem pomenu besede. Nikakor pa to ne bo lahko.
Prosto po Kučanu nam je dovoljeno sanjati, a zelo kratko. Lahko gremo s kolesom po prelepi Sloveniji, dokler nam »aferaši« in »zgagaši« že po prvih kilometrih ne zamorijo dneva z vsemi svojimi in kolektivnimi frustracijami.
Janez Juhant, teolog, filozof, pedagog, je član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Predaval je na univerzah doma in v tujini. Bil je dekan Teološke fakultete v Ljubljani. Janez Juhant se je skozi vse svoje bogato … Beri dalje
V Sloveniji se znova opaža, da je za nekatere politike in medije, žal to velja tudi delno za javni zavod RTV, ideologija bolj važna kot varnost ljudi. Tisti, ki se niso hoteli posloviti od komunizma oz. za katere je bila Venezuela vzgled, slišimo danes, da se bojijo za demokracijo. V Avstriji so politične stranke sprejemale vse ukrepe enoglasno, tudi to, da vojska pomaga policiji, da nadzira meje, varuje določene objekte npr. veleposlaništva, in velika večina medijev vseh političnih barv spodbuja ljudi, da se ukrepov zaradi varnosti sebe in svoje okolice dosledno držijo in ne podtikajo vladi, da hoče uvesti diktaturo.
Daljnega februarja 1994, mesec dni pred dogodki v Depali vasi, je takratni predsednik države Milan Kučan na poslanskem večeru z Borutom Pahorjem govoril o nedemokratičnih sredstvih, ki naj bi našla domovinsko pravico tudi pri nas: ˝To je najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična!
Slovenija je otok skrajnosti in koketiranja z islamskim radikalci, ki se po ideologiji prav lepo razumejo s socializmom. Zelo liberalno od vas kvaziliberalci.
Prvo društvo generala Maistra so ustanovili leta 1997 v Ljubljani. Društvo je združevalo Maistrove borce, potomce Maistrovih borcev in druge ljudi, ki so želeli ohraniti spomin na delo generala Maistra, njegovih borcev za severno mejo in na vse narodnozavedne Slovence, ki so si prizadevali za nastanek samostojne Slovenije.
Če se je na začetku devetdesetih let zdelo, da so komunisti pripravljeni na menjavo oblasti, je danes popolnoma jasno, da za tem, ko so dobili večino v vseh ključnih državnih sistemih, o tem niti malo ne razmišljajo. To, čemur smo priče, je samo njihov notranji frakcijski boj za čim večji delež davkoplačevalskega denarja.
Janez Janša: Tisti, ki jim samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, so državo, ki si je nisi želeli, polastninili in pokradli. Ne samo v materialnem, ampak žal tudi v kulturnem in duhovnem smislu v marsičem. Spremenili so to našo domovino v peskovnik prvorazrednih. V hišo laži, zgrajeno na pesku prevar.
Marjan Podobnik: “Pokazalo se je, da je bila velika napaka, da je Slovenija preprečila županom, da so lahko hkrati župani in poslanci.”
Slovenska posebnost je tranzicijska levica, ki si tudi po demokratičnih spremembah prisvaja nadzor nad gospodarstvom, mediji in politiko. To početje legitimira s prisvajanjem upora in z vzdrževanjem razdora, ki ga je zasejala z revolucijo.
Potrebna je torej tudi sprememba na strani ponudbe – kandidatnih list, ne samo na strani povpraševanja in načina glasovanja. Stranke se ne bodo več delile na leve in desne ampak na vse bolj na oligarhične in demokratične!
Popolna enakopravnost zasebnih šol, med njimi tudi katoliških, bi moral biti eden najbolj vidnih znakov, da je naša država svobodna in demokratična.
