Sledi korakov

Hvalica: Ljudje nikjer nimajo vlade, kot si jo želijo, ampak takšno, kot jo izvolijo

Hvalici se zdi, da Novo Slovenijo, ki se želi pomakniti proti sredini, ponovno preveč vleče v naročje SDS. Nekaj besed je namenil tudi Slovenski ljudski stranki in Marjanu Podobniku. Hvalici se zdi, da je na mesto predsednika SLS prišel prepozno in da se preveč povezuje z SDS, čeravno je to na evropskih volitvah stranki prineslo evropskega poslanca. „Podobniku želim, da mu uspe, čeprav menim, da se je preveč spravil pod plašč SDS.” 

Beri dalje
Foto: printscreen_tyoutube

Silvestrski pogovor z Ljudmilo Novak tudi o možnostih izstopa SDS in Fidezs iz EPP

Na naše vprašanje, če se lahko ob morebitnem izstopu Orbanove stranke Fidesz iz EPP zgodi, da se tej strani ob izstopu pridruži tudi kakšna druga slovenska stranka, morebiti SDS, nam je odgovorila:
»Fidesz in SDS dobro sodelujeta. Vemo, da sta tudi finančno povezani stranki, saj Orban podpira nekatere medije pri nas in tudi drugje po Evropi, ker želi na tak način širiti svoj vpliv.«

Beri dalje
Primož Roglič, svetovni pionirski prvak, in Zvone Pograjc

Primož Roglič kot se ga spominja njegov prvi trener Zvone Pograjc

Zvone Pograjc Foto: I. GošteZvone Pograjc, prejemnik zlatega priznanja Občine Zagorje ob Savi, je zagotovo med tistimi, ki dobro pozna enega najboljši svetovnih kolesarjev Primoža Rogliča. »Ker smo v Strahovljah nad Kisovcem stanovali blizu hiše Rogličevih, se je Primož pogosto igral pri moji hčerki Manji in sinu Andražu. Zato ne čudi, da se je po kratki nogometni epizodi odločil za smučarske skoke,« se spominja Zvone, tudi sam četrt stoletja nazaj najboljši slovenski rekreativni smučarski skakalec. Potem ko je aktivno tekmovanje na rekreativnih tekmah na manjših 50 metrskih skakalnicah pustil za sabo, se je poleg žal že pokojnega Slavka Krajnika, Branka Baša, Franca Stenka in drugih posvetil izgradnji skakalnega centra v Kisovcu.

»V mojih mladostnih časih smo lahko skakali le pozimi, če je bil sneg, preostalo leto smo se podili na nogometnem igrišču kisovške Svobode,« se spominja svojih skakalnih začetkov, ko smo vsi njegovi vrstniki, ki smo ravno tako želeli postati Ludviki Zajci, Danilo Pudgarji, Bogdani Norčiči, pred starši skrivali, da se spuščamo po takratni kisovški velikanki. No, ni bila velikanka, nesla je malce čez 40 metrov, a ko si z nerodnimi smučmi in slabo opremo stal na zaletišču in gledal v dolino, ni bilo enostavno.

Vsi mi kisovški otroci odraščali ob trdi vzgoji naših dedkov in očetov knapov

Vsi otroci, ki živijo na Strahovljah, so prvih let osnovne šole vsakodnevno premagovali slab kilometer precej strme poti. Navzdol je še šlo, pri vračanju težko šolsko torbo pa so iz leta v leto pridobivali na vztrajnosti in naravni kondiciji Zato ne čudi, da so domala vsi tamkajšnji otroci, zdaj že mladeniči in mladenke odlični športniki.

Zvonetov sin Andraž se ponaša z ekipno zmago na tekmi Svetovnega pokala v Planici, nase je pri skokih opozarjala tudi Manja, Ernest z medaljama na Mladinskem svetovnem prvenstvu, če naštejemo le nekatere vidnejše uspehe, medtem ko o Primožu vemo skorajda vse. Resda je bolj uspel v kolesarstvu, ampak Bog ve, ali ne bi tudi po padcu na planiški velikanki, če bi mu bile v tem športu zvezde bolj naklonjene. Še vedno pa se ponaša z zmago na mladinskem svetovnem prvenstvu. Kot uspešna športnika lahko štejemo tudi nogometaša Gašperja in Gala Kureža. Mlajši Gal je ravno v teh dneh pri 17.letih podpisal profesionalno pogodbo z ljubljansko Olimpijo.

»Skakalnice so rasle in se gradile z odraščanjem naših otrok,« se spominja Zvone. Ustroj kluba je bil naravnan na mlade skakalne talente. Poleg omenjenih so šli skozi Zvonetove roke še Katja Požun, ki je na tekmi Svetovnega pokala v Oslu osvojila drugo mesto, ima tudi dve medalji na Mladinskem svetovnem prvenstvu, pa Dejan Judež, Miran Župančič, ki je bil celo drugi v skupnem seštevku celinskega pokala, Ernest Prišlič, Janez Močnik Guna, brata Grobljar, Jakob Smolič, Julija Sršen in mnogi drugi.

V oddaji sva se večkrat dotaknila Primoževe športne poti: »Primož je veljal za ”agresivnega” skakalca, ki se je po skakalno ”metal na glavo”. Imel je, podobno kot Japonec Funaki, v skakalnem žargonu smučke za ušesi. Mogoče je tudi zaradi takšnega načina skakanja občasno prišlo do kakšnega hujšega padca. Tisti na planiški velikanki ni bil edini.«

Primož Roglič, od smučarskega skakalca do kolesarskega šampiona

»Po mojem še hujši je bil tri leta prej njegov padec na planiški 90 metrski skakalnici,« je ocenil njegov takratni trener. Kasneje po poškodbi križnih vezi, je zdravnik Primožu svetoval kolesarjenje. Več kot očitno je nasvet padel na plodna tla. Primož je najprej eksplodiral in nase opozoril na amaterskih kolesarskih dirkah, na katerih je premagoval tudi profesionalne kolesarje. In opazili so ga. Zdaj je kot novopečeni častni občan Zagorja ob Savi eden najboljših kolesarjev na svetu.

Tako kot naš sogovornik, ki se je v svoji športni karieri soočal s padci tako s skakalnimi smučmi, tudi Primož ni ostal brez njih. »Padci so sestavni del. Spomnim se Primoževega padca na treningu tik pred dirko na Zasavsko Sveto goro, kjer je serijski zmagovalec, kako je prišel na start ves ”poravsan”. Nič kaj veliko se ni oziral na to. Malo si je na hitro oskrbel rane in zmagal. Očitno je v njegovi naravi nekaj knapovskega. Dejstvo je, da smo vsi mi kisovški otroci odraščali ob trdi vzgoji naših dedkov in očetov knapov.«

V nadaljevanju pogovora se je Zvone spominjal nekdanjih časov, ko je bila skakalna oprema slaba, kako so se gradile skakalnice, sedežnica in sistem za umetno zasneževanje. Zdaj je v skakalnem centru pet skakalnic, od najmanjše 6 metrske do največje 50 metrske.

Beri dalje
Foto: printscreen_tyoutube

Ljudmila Novak: Ne Tonin, Horvat je bil prva izbira za predsednika NSi

Foto: printscreen_tyoutubeLjudmila Novak, nekdanja dolgoletna predsednica NSi danes pa poslanka v Državnem zboru je uvodu oddaje, kaj njej pomeni vljudnostno rokovanje in zakaj se je pred letom dni odločila za kandidaturo za predsednico Slovenije.

Njen odgovor je je bil izjemeno zanimivi. Za kandidaturo se je v prvi vrsti odločila, ker nekateri moški iz vrha stranke, ki jo je vodila, za ta korak niso zbrali dovolj poguma. Sama pa je ocenila, da resna stranka mora imeti svojega kandidata. Torej je bilo na njej, predsednici, da se NSi pokaže za resno stranko.

Ljudmila Novak ni pričakovala podpore SDS h kandidaturi za predsednico RS

Na vprašanje, ali je pričakovala, da jo bosta podprli SLS in SDS, je odgovorila, da ni pričakovala podpore SDS, ker že takrat niso bili najboljši odnosi med Novo Slovenijo in SDS oziroma z njenim predsednikom Janezom Janšo. V nadaljevanju je predstavila svoj pogled na razhajanja med strankama in tudi med njo in Janšo. „Takrat smo v parlamentu sprejemali arhivski zakon. Mi smo zakon zelo dobro preučili… Po vsem tem in po posvetovanjih s strokovnjaki smo ugotovili, da ta novi zakon bolj odpira kot zapira arhive in da ni nobenega razloga, da ga NSI ne bi podprla,” je povedala in dodala, da je kazalo, da bodo zakon podprli tudi v SDS: „V zadnjem trenutku pa so dobili drugačno povelje in zakona niso podrli, hkrati je na dan prišel čivk, da jaz podpiram udbo, zapiram arhive in podobno.”

Ne Tonin, Horvat je bil prva izbira za predsednika NSi

Ko je govorila o svojem odstopu s strankinega predsedniškega mesta, je med drugim povedala, da je bil njena prva izbira za predsednika Jožef Horvat. Čeravno je bilo sprva dogovorjeno, da bo stranko na parlamentarne volitve popeljala še sama. Kot je znano, je stranko potem na parlamentarne volitve popeljal Matej Tonin, ki ga ima za ambicioznega in sposobnega politika. Pravi, da odstop ni pogojevala s prvim mestom na listi za evropske volitve. Bi pa z veseljem nadaljevala delo evropsko poslanke, ki ga je pred leti že opravljala.

Drugi del oddaje je potekal okrog zadnjih parlamentarnih volitvah in oblikovanja vlade, v kateri ni njene stranke. Pojasnila je, zakaj je javno povedala, da sama ni pripravljena podpreti Janeza Janšo za predsednika vlade, je pa bila pripravljena podpreti vlado, ki bi jo vodil nekdo drug iz zmagovite stranke na volitvah. „Ne pristajam na takšen način sodelovanja med strankama pomladi, po katerem gre lahko Janševa SDS v vlado s komerkoli, tudi z levico, medtem ko Nova Slovenija le z SDS oziroma z Janšo.”

Ljudmila Novak meni, da SDS ni vedno najbolj partnerski

Zato upa, da bo šla njena stranka tudi pod vodstvom Mateja Tonina po poti, ki jo je začrtala sama. „V nasprotnem smo vezani le na enega partnerja, ki pa ni vedno najbolj partnerski,” je še dodala. Ob koncu oddaje je pojasnila, kako pomembno je imeti dobre odnose z Nemčijo in EU in kako je treba biti previden, ko se kje v soseščini ali v Sloveniji pojavi bolj radikalna politika. Svoje mnenje je povedala tudi o nekdanjem članu stranke dr. Janezu Pogorelcu, spregovorila pa je tudi o neprimernem natečaju za pravljico in še o čem.

Beri dalje

Več življenj Antonije Odlazek

Tokratno oddajo smo posneli na domu Trboveljčanke Antonije Odlazek, za katero lahko mirno rečemo, da ima več življenj. V prvem delu oddaje je spregovorila o svojem otroštvu, ki ga je preživljala v delavski družini. Že … Beri dalje

Beri dalje

I. Gošte: Slikarjeva zgodba (VIDEO)

V tokratni oddaji Sledi korakov smo predstavili zanimivo življenjsko zgodbo slikarja Milana Razborška. Milan je odraščal v rudarsko kmečki družini v Kotredežu pri Zagorju. Skupaj z bratom in skrbno mamo gospodinjo je ob kmečkih opravilih … Beri dalje

Beri dalje

Jože Pečnik, človek z velikim srcem za begunce pred vojno v Bosni

Sledi korakov: Jože Pečnik, nekdanji bobnar skupin Mladi upi in Orleki. Jože Pečnik je v svojem življenju zapustil ogromno sledi. Kot glasbenik, kot priden delavec, še največ pa kot Človek z veliko začetnico.

Jožetu v otroških letih ni bilo z rožicami postlano. Pri komaj treh letih je po hudi bolezni izgubil mamo, za nekaj let pa je izgubil tudi vse sledi o precej starejši polsestri. Njegov oče, ki je odraščal v revni in številni družini, se je tudi sam star komaj pet let soočil s smrtjo svojega očeta. Imel je tudi veliko zdravstvenih težav, zato se nikoli ni naučil brati in pisati. Kljub temu in slabo plačani službi v trboveljskem komunalnem podjetju, kjer so mu zaupali le najbolj težavna dela, je sinu Jožetu tudi po smrti žene nudil spodobno otroštvo. Jože je še danes na očeta, čeravno se ga je v otroških letih sramoval, ko so ga sošolci zbadali, da oče pometa ceste, nadvse ponosen. Z očetom sta si kakšen dodaten dinar ali vsaj prigrizek prislužila tako, da sta kmetom pomagala pri različnih opravilih. Oče pa je bil vendarle tisti, ki mu je kljub pomanjkanju, v katerem sta živela, omogočil ukvarjanje z glasbo, šolanje in ga usmeril v pošteno življenje.

„Najbolj lepo je bilo, ko sem očetu prebiral pravljice, ob katerih se je pogosto zjokal,” se spominja Jože, ki ga prijatelji kličejo Joco. Na pragu najstniških let je postal bobnar legendarne skupine Mladi upi, ki so s pesmijo Naš ata, ki govori o očetih rudarjih, zmagali na enem izmed slovenskih festivalov. Po razpadu skupine se je preizkusil še v nekaterih drugih skupinah in po odsluženem vojaškem roku v Prištini še v eni legendarni skupini Orlek. Poleg igranja na bobne je imel pomembno vlogo tudi pri spotih, ki so jih Orleki veliko posneli. V tistem času, ko je bil aktiven pri Orlekih, si je z ženo Emiro ustvaril družina, se došolal vse tja do diplomiranega ekonomista. V času vojne v Bosni je v svojem majhnem stanovanju skrbel za mnoge sorodnike po ženini strani. Kot ednini zaposleni v družini (žena takrat ni imela zaposlitve) je skrbel za begunce iz Bosne, ki so v svoji domovini čez noč ostali brez vsega in so našli zatočišče pri Emiri in Jožetu.

Kot že tolikokrat poprej, je tudi v tej kruti zgodbi imel tisto, kar mnogi nimajo – veliko srce. Tako kot ga ima njegova Emira. To se je pokazalo znova, ko je ob zaprtju trboveljske cementarne, kjer je bil dolga leta zaposlen, ostal brez zaposlitve, a z mnogimi dolgovi novozgrajene hiše blizu Brežic. Kar nekaj mesecev je iskal delo. Na koncu ga je po 150 poslanih prošenj vendarle našel. Zdaj kljub temu, da je ekonomist, dela v eni izmed tovarn kot proizvodni delavec na tri izmene. Ko se je pred meseci ob srečanju z Abrahamom, ko so ga z obiskom presenetili Orleki, usedel za bobne, smo se lahko vsi prepričali, da mojster ostane mojster.

Beri dalje