Finančni svet znova in znova polnijo novice o Grčiji in njenem dolgu. Potem situacijo odgovorni pomirijo (vsaj pred očmi javnosti) in svet se vrti dalje, kot da ne bi na vrata trkal eden največjih finančnih … Beri dalje
Vnovičen razmah industrijskega gojenja vrhunskega športa po zgledu nekdanjih vzhodnoevropskih športnih mek, kjer so v industrijski maniri vseh dovoljenih sredstev postavili nekatere nezrušljive rekorde, je ena najnegativnejših plati prevlade ‘blatterjev’ na svetovni športni sceni. Kje je tu Slovenija? Usoda marsikatere naše športne organizacije nam da misliti, da je preprosto (športni) svet v malem.
Iz slovenskega gledišča se zdi ukrajinska vojna skoraj tako oddaljena kot tista v Siriji. O njej se pri nas poroča bolj občasno, pa tudi z določeno zadržanostjo in precejšnjo čustveno nevtralnostjo, kar se zelo razlikuje od poljskega dojemanja tega konflikta, saj ima ta vojna za Poljake povsem drugačne razsežnosti.
Najžlahtnejše vrednote so dandanes postale nekakšno protislovje samih sebe. Demokracija. Svoboda. Enakost pred zakonom. To je najboljše, kar so politična vrenja doslej prinesla domu in svetu. Toda katera visoka politika te ideale danes še spoštuje? … Beri dalje
Predsednik Rusije Vladimir Putin je označil umor Borisa Nemcova kot provokacijo in zagotovil, da bo osebno nadzoroval preiskavo. Ker so takšne in podobne nasilne provokacije tlakovale in utrdile politično kariero najvplivnejšega Rusa v enaindvajsetem stoletju, se ne morem znebiti občutka, da se Rusija vse bolj pospešeno oddaljuje od evropske normalnosti.
Tam daleč na vzhodu, ob reki Dnipro, pravkar poskušajo dokončati tisto, kar je z golo odločitvijo za samostojnost leta 1991 ostalo na pol poti. Slovo od betonskega sovjetskega objema je veliko težje kot slovo od zunanje oblike odmrle sovjetske državne tvorbe. In samozvani dedič sovjetskega imperija, lažni kremeljski car, se ne ozira na nobeno človeško žrtev, ko je potrebno braniti ta železnobetonski objem.
V tednu, ki se začenja, bo minilo leto dni od krvavega vrhunca lanskih dogodkov na kijevskem Majdanu in padca predsednika Viktorja Janukoviča. Marsikdo je imel verjetno občutek, da smo dogajanju na razmeroma daljnem vzhodu Evrope v tem času na Časniku posvečali preveč pozornosti. Večkrat mi je bilo tudi očitano, da je na našem portalu prostor samo za en pogled na ukrajinsko krizo (četudi kdaj v petdesetih odtenkih).
Finančni trgi dosegajo pretres za pretresom. Pred mesecem je švicarska centralna banka svetovne finančne trge pretresla z nenadno ukinitvijo vezave franka na evro. V medijih lahko beremo komentarje, da je »odločitev švicarske centralne banke bila … Beri dalje
Rusija in ruski rubelj doživljata največje pretrese po začetku svetovne gospodarske krize v letu 2008. Inflacija se v Rusiji po statističnih podatkih nahaja pri 11,4 %. Seveda je vprašanje kakšna je realna inflacija, ki jo … Beri dalje
“Dragi Božiček, na pomoč”! Bogve, če je v protokolarnem svežnju božično-novoletnih pisem, voščilnic in čestitk, ki jih je v prejšnjih dneh podpisoval predsednik vlade Miro Cerar, bilo tudi pisemce s tako glavo. Minilo je 100 dni od umestitve, alibijev ni več, obveze pa se iz dneva v dan samo še nabirajo. Racionalne rešitve za težave sicer obstajajo, a kaj ko jih slovenske vlade uspejo vsakič z izrazitim smislom za “pravočasno ukrepanje” pokopati.
Čeprav ne živimo v Rusiji, na svoji koži vedno bolj občutimo posledice napetosti v Ukrajini, čemur so sledile sankcije med Rusijo in Zahodom in sedaj ruska gospodarska kriza. Po ruski enostranski priključitvi Krima marca letos … Beri dalje
Sodelovanje med nacisti in komunisti je zajemalo številna do takrat nepredstavljiva področja. Gestapo se je šolal pri NKVD, delegacije nemškega Gestapa in SS so se prihajale v Rusijo učit, kako postaviti koncentracijsko taborišče. Že vsaj od leta 1937 je NKVD izročala Gestapu nemške komuniste in Jude, ki jih je večina končala v koncentracijskih taboriščih. Kot se danes kaže, so bili podlaga za takšno sodelovanje številni pisni sporazumi.
Če bi se Borut Pahor pojavil na skupinski sliki z Barackom Obamo v Varšavi, ga ne bi na njej opazil skoraj nihče. Ker ga na njej ni, je pisal zgodovino. Resda jo je bolj kot … Beri dalje
V iztekajočem se letu zaradi začetka v letu 1914 veliko prežvekovana vélika vojna je v evropskem zgodovinskem spominu velika tudi zato, ker je precej na novo zarisala zemljevid stare celine in mu vdihnila precej še … Beri dalje
V zadnjem času, predvsem od ukrajinske krize sem, Ruska federacija ne skriva več svoje ambicije, da bi – kot pravijo – ponovno postala pomemben globalen center moči. Tako kot njen predsednik na fotografijah v ruskih … Beri dalje
Včasih ljudje tako intenzivno razmišljamo samo o svojih težavah in skrbeh, da ne opazimo, kaj se dogaja okoli nas, kaj šele, da bi se temu posvetili in se iz tujih izkušenj česa naučili. Lastne skrbi … Beri dalje
V našem prostoru je mnogokrat opaziti, še zlasti na levem političnem polu, nekakšno navdušenje in simpatijo, do vse močnejše »matere Rusije«, v kateri tudi Slovenci kot majhen slovanski narod še vedno občasno vidijo svojega zaščitnika, četudi z druge strani ni čutiti pretiranega zanimanja.
Zunanji minister Karl Erjavec je v zadnjih mesecih imel zelo spravljivo držo do Rusije in do Putina. Nikoli sicer ni bilo nobene odkrite podpore ruski politiki in Putinovim stališčem. Tega si seveda država, članica EU, ne more dovoliti. Zelo nevtralna drža in stališče, ki ga je Erjavec vseskozi ponavljal, da je potrebno pri iskanju rešitev za ukrajinsko vprašanje vedno imeti Rusijo za sogovornika, pa sama povesta zelo veliko.
Pri tedniku Reporter smo dobili presenetljivo informacijo, da naj bi Andrej Benedejčič, vodja predstavništva RS na sedežu Nata v Bruslju, vohunil za Ruse. Ker gre za sum, ki bi odjeknil kot bomba med državami zaveznicami … Beri dalje
Ukrajinska kriza je v polnem teku: Kijev obtožuje Moskvo, da njeni vojaki vdirajo na ukrajinsko ozemlje in odpirajo novo fronto južno od Donjecka. Ko boste brali ta komentar, bodo domine morda že padale in vsa … Beri dalje