Kaj nam je vrednota, kaj nam je torej v ponos, revolucija in enoumje SFRJ ali demokracija in samostojna Republika Slovenija? Slovenski parlament je že petič zavrnil podpis Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki obsoja totalitarne režime, torej fašizem, nacizem in komunizem. Ali je to pri nas še vedno problem?
Video o Hitlerjevem obisku predstavlja pomembno obogatitev arhivskega in raziskovalnega gradiva o medvojnem času v Mariboru. Raziskovalec Toš je ob tej priložnosti opozoril, da se v zadnjem času opaža krepitev t. im. »hitlerjanskih« vrednot. Po njegovem mnenju nekateri ljudje v Hitlerju prepoznavajo luč upanja ali celo rešitev njihovih in družbenih težav tudi v današnjem času.
Nova interpretacija zgodovine je potrebna, a zastavljena zastavljena nepristransko, brez predsodkov in brez vnaprej določenega rezultata.
Stalin je Sovjetski zvezi vladal diktatorsko in jo pripeljal na položaj svetovne velesile. Kot edini in absolutni voditelj države je bil strah in trepet vsem, ki so si samo v mislih drznili drugače od uradne politike. V rokah je namreč imel več politične moči, kot jo je imel katerikoli drug človek v zgodovini človeštva.
Za nas Slovence je še posebej zanimiv tisti del resolucije, ki poudarja položaj držav za železno zaveso po drugi svetovni vojni, kamor je spadala tudi Jugoslavija in Slovenija z njo vred, ki so bile še naprej prikrajšane za svobodo, suverenost, dostojanstvo, človekove pravice in družbeno-gospodarski razvoj.
Nemški časopis Bild je npr. sestavil seznam dvajsetih največjih množičnih morilcev 20. stoletja, (Mao Ce Tung, Stalin, Lenin, Pol pot idr.). Med njimi je tudi Tito na častnem desetem mestu, z enim milijonom žrtev.
Dejansko je Hitler-Stalin pakt politično ureditev Evrope po prvi svetovni vojni popolnoma spremenil. Obe državi sta podpisali tudi tri gospodarske pogodbe in Sovjetska zveza je pomagala pri izgradnji nemške vojne industrije.
Milan Brglez: Noben kompromis, iz kakršnega se je rodila tudi sama resolucija Evropske parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, za nas ni možen.«
Poznavanje usod žrtev komunizma in ohranitev spomina daje širšo sliko in nas pelje k resnici, odgovornosti in soočenju s preteklostjo.
Slovenija je na polju tranzicijske pravičnosti v primerjavi z drugimi postkomunističnimi državami naredila nekaj korakov v pravo smer, a mnogo odprtih vprašanj še vztrajno čaka na razrešitev. Naj omenim le vprašanje dostopnosti arhivov tajne politične … Beri dalje
Kristjane vabim 12. aprila ob 18. uri h križevem potu Slovenska Kalvarija pri sv. Jožefu v Ljubljani. Molili bomo za vse žrtve bivšega režima, med njimi so bili tudi storilci grozodejstev med in po drugi svetovni vojni.
Ker v Sloveniji ni bilo lustracije, so predstavniki prejšnje oblasti ostali na svojih položajih in krepili omrežja v ozadju ter onemogočali delovanje pravne države. Tudi Rusija je ostro nasprotovala resoluciji, ki obsoja totalitarizme, nasprotovala je vsaki primerjavi komunizma z nacionalsocializmom – in seveda temu, da bi prav 23. avgust postal dan, ki naj bi spominjal na žrtve obeh.
Predstavniki Gibanja 13. maj bodo v sredo, 15. julija med 13. in 14. uro poslancem v DZ izročili poseben apel. Obiskovalce in podpornike bomo z njim seznanili pred vhodom v DZ. Apel za ratifikacijo Resolucije … Beri dalje