Dobijo še preden si zaželijo in to prekmalu, preveč, prepogosto.

Predstavljajte si očeta, mamo ali oba, ki svojemu otroku kupi vse kar si zaželi. Ni težko, kajne? Tega je v zadnjih desetletjih veliko. Kar otrok izreče, dobi. Pogosto pravzaprav še preden izreče. In tako dobi prekmalu, preveč in prepogosto. Da bi le bil srečen! Za one – četudi kratkotrajne – iskrice v “sončkovih” očeh bi starši naredili – kar se velikokrat prevede v kupili – vse.

Prostor udobja

V raznih situacijah se ljudje počutijo zelo različno: v nekaterih jim je prijetno, v drugih jim je neprijetno, v tretjih nimajo nekega posebnega občutka. S prostorom udobja (cona komforta) poimenujemo tisti del sveta, tisti psihološki … Beri dalje

O prepovedi kaznovanja otrok

Politika se čedalje bolj radikalno vpleta v družino in predpisuje zakone, ki jih bom kot oče, ki svojo vlogo jemlje resno in odgovorno, prisiljen kršiti. Predlagatelji se s svojimi rešitvami zapletajo v paradokse in izražajo veliko mero podcenjevanja staršev. Hkrati s tem, ko vneto zagovarjajo nekaznovanje otrok, vsem, ki mislimo in vzgajamo drugače, grozijo z represijo.

Lenoba

Zabloda pedagogike s konca 20. stoletja je v prepričanju, da naj bi z discipliniranjem otroke travmatizirali, uničevali naše ljubljene otroke. Tako je pedagogika ustvarila “generacijo Y”, ki jo sestavljajo lene in razvajene osebe, ki same sebe izredno visoko cenijo, čeprav so na vseh področjih neuspešne. Le kaj bo z njimi, ko ostanejo brez svojih staršev?