SFRJ ni propadla zaradi nacionalizma, verskega fanatizma ali ideologije, temveč zato, ker je zmanjkalo denarja za deliti, ker se nič ni (ali pa premalo) proizvajalo. Takrat so državo vodili ekonomski analfabeti, ki so znali saditi rožice, a so tiste, ki tega niso ustrezno razumeli, tudi kruto sankcionirali. V Sloveniji so njihovi (pravijo, da ponosni) nasledniki v današnjem KUL-u, katerega v glavnem podpirajo tisti, ki so večinsko neto prejemniki iz proračuna.
Delati zaradi nerešenih jugoslovanskih usod, kljub njihovi tragiki za prizadete, notranjepolitične probleme v Sloveniji, ni samo nasprotovanje Pučnikovem vzkliku: “Jugoslavije ni več!”, ampak neozdravljivo bolestno čustveno stanje onih, ki ne dojamejo, da je Jugoslavija za večno pokopana.
Trezni, nepristranski ekonomisti in zgodovinarji trdijo, da je imela Jugoslavija pred svojim koncem eno najhujših inflacij v zgodovini, da se je še pred političnim razpadom zgodil ekonomski razkroj in podobno.
Oni dan se je Slovenija in še prav posebej moj domači Maribor poklonil Rudolfu Maistru ob stoletnici razorožitve Schutzwehra ali Varnostne straže, kar je bil odločilni korak k temu, da je obdravsko mesto nazadnje pristalo v … Beri dalje
V letu 2018 obeležujemo trideset let prelomnih dogodkov v slovenski pomladi, predvsem to velja za proces proti četverici JBTZ ter ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic, s čimer se je slovenska pomlad iz do tedaj … Beri dalje
Tekom dvodnevnega delovnega obiska pri mestni občini Nova Gorica v okviru projekta Restaura, ki ga koordiniram v sklopu Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu, je eden izmed udeležencev ob robu dogajanj navrgel zanimivo tezo: … Beri dalje
Bili bi veliko bolj uspešna država in morda celo vzor drugim. Vsekakor pa se v vseh teh letih ne bi nabrali milijardni dolgovi v naših bankah in državnih podjetjih, ki jih morajo pokrivati davkoplačevalci. Torej vsi Slovenci razen tistih, ki še vedno kradejo in slabo upravljajo naše premoženje.
Letos mineva četrt stoletja od razpada nekdanje Jugoslavije in dvajset let od konca zadnjih balkanskih vojn. Kako so se države Zahodnega Balkana v tem času uspele soočiti tako z ekonomsko-socialnimi težavami kot tudi z delovanjem … Beri dalje