V mojih očeh je bil to največji trenutek 20. stoletja. Šlo je za izpolnitev vseh naših upov, vsega, kar je rusko ljudstvo potrebovalo, vse je bilo na dlani, mi pa ne bomo ukrenili vsega potrebnega? Si je sploh mogoče zamisliti, da se ne bomo odzvali na ta zasuk brez primere? Seveda se na koncu nismo.
Bili bi veliko bolj uspešna država in morda celo vzor drugim. Vsekakor pa se v vseh teh letih ne bi nabrali milijardni dolgovi v naših bankah in državnih podjetjih, ki jih morajo pokrivati davkoplačevalci. Torej vsi Slovenci razen tistih, ki še vedno kradejo in slabo upravljajo naše premoženje.
“Če bi takrat kdo zahteval lustracijo, osamosvojitve verjetno ne bi bilo, ker je bilo za to potrebno sodelovanje bivših komunistov. Cena, ki jo plačujemo za miren prehod iz totalitarizma v samostojno demokratično slovensko državo, je po mojem mnenju čas. Če bi bil prehod drugačen, bi morda prišlo do nasilja.”
Plemenite kovine so znamenite po plemenitem siju. Podobno velja za obletnice, ki so napolnjene s polno in plemenito vsebino. In prav zadnje je v letošnjem jubilejnem letu samostojne slovenske države vprašljivo. Slovenska država je največji dosežek Slovencev v naši zgodovini. Verjetno prav zaradi njene enkratnosti je bila pri njenem uresničenju storjena vrsta napak, katerih odpravljanje poteka počasi, mučno in boleče.
To so reforme in procesi, ki jih Slovenija ni nikoli zares izvedla, pa bi jih morala. Privatizacija, ki še vedno traja Vroč kostanj slovenske politike od osamosvojitve dalje. Začeli smo z lastninskim preoblikovanjem družbenih podjetij, … Beri dalje
Ko v naši državi izrečemo to besedo, se je takoj nekako prilepi neka slabšalna konotacija v smislu prodaje družinske zlatnine pokvarjenim kapitalistom po večini iz zahoda. Slednji običajno želijo naše pridne in vestne delavce le izkoristiti in do konca izžeti, nato pa podjetja razkosati, najbolj donosne dele pa z dobičkom prodati naprej.
Proces lastninjenja Telekoma Slovenije je znova potrdil moč zakulisnih odločevalcev Z razočaranjem sem spremljal ustavitev procesa lastninjenja Telekoma Slovenije, ki je posledica odstopa od nakupa edinega zainteresiranega kupca – britanskega sklada Cinven. Ne glede na … Beri dalje
Moji hrvaški kolegi sicer niso veseli, ko to rečem, ampak vse težave, ki jih imamo v Sloveniji, so na Hrvaškem, razen redkih izjem, še mnogo večje: javni dolg, proračunski primanjkljaj, nezaposlenost, moč raznih interesnih skupin. Sam opazim dve razliki. Ljudje so kljub večjemu siromaštvu bolj optimistični in bančni sistem se v krizi ni sesul.
Imamo vlado, v kateri so same stranke, ki so bile pred volitvami proti privatizaciji, opozarja Blaž Vodopivec. To je znak vsemu svetu, da Slovenci pri tem nismo resni, pravi Luka Gubo. Britanski sklad Cinven, ki … Beri dalje
Morda bolj, kot sproti opazimo. Gospodarska rast se že leto in pol suče med dvema in tremi odstotki. Ekonomisti ob tej dobri novici radi pripomnimo, da je v veliki meri rezultat ugodnih razmer na izvoznih … Beri dalje
Trdim, da so se zgodile napake in prevare, ker pač nekateri niso razumeli nekateri pa želeli razumeti, da je poleg politične demokracije potrebna tudi ekonomska in medijska demokracija. Zgodilo pa se je, da so medije, finance, pravosodje in državno upravo v glavnem zadržali sopotniki prejšnje nomenklature. Novo izvoljeni pa niso imeli potrebnega znanja pa tudi ne izkušenj, zato je zmanjkovalo celovite vizije.
V času še enega protesta zoper privatizacijo je nekaj ulic stran potekal razmislek ‘Kapital je plaha ptica – ga bosta ulica in politika odgnali?’. Okroglo mizo je organiziral Visio institut, v imenu katerega je dr. Anže Burger izrazil upanje, da aktualna privatizacija vendarle pomeni prehod iz državnega kapitalizma v svobodno tržno gospodarstvo.
Intervjuji so postali priljubljeni način politikov, kako upravljavcem državnega premoženja sporočati svoje intimne želje, kaj narediti z državnimi podjetji. Najprej pojasnilo: spisek 15 državnih podjetij, ki naj bi jih Republika Slovenija želela privatizirati, je sestavila … Beri dalje
V normalnih državah privatizacija nikakor ne pomeni čudežnega zdravila. V Sloveniji pa. Državno lastništvo še ne pomeni nujno tudi slabega upravljanja in odvečnega stroška za davkoplačevalce. V Sloveniji pa. V Sloveniji je namreč državno solastništvo neposreden instrument politike, ki na ta način usmerja pretok dela sredstev k politično všečnim.
Slovenija naj bi spet bila normalna država. Mednarodne ustanove nas končno spet trepljajo po ramenih, kako smo že stali na robu prepada – kaj stali, že bingljali smo z njega –, pa smo se z … Beri dalje
Stroka (SDH) je svoje glede Telekoma povedala, odločitev pa prepustila vladi. In vladi (vsaj večini)to ni všeč. Ker oni SDHju polno zaupajo. Nenazadnje so bili ministri o postopkih povezanih z prodajo redno obveščeni, na seji … Beri dalje
Ne, Telekoma pa ne smemo prodati. Ker je nadvse nujen za obrambo države. Vitalni interesi države so zaradi morebitne prodaje te naše telefonske centrale izjemno ogroženi. Aha – kateri pa so ti vitalni interesi? To, da imamo svoj nadzor nad telefonskim prometom? Prav vseeno mi je, ali mi prisluškujete preko domačega ali pa preko tujega operaterja, v vsakem primeru moram to plačati.
Severnokorejska legenda pravi, da se je ob rojstvu Kim Jong Illa na nebu zasvetila najsvetlejša zvezda, letni časi so se spontano spremenili iz zime na pomlad in v smeri njegovega rojstnega kraja se je prikazala … Beri dalje
Če je sploh bil potreben še dodaten dokaz o tem, da vlada nima začrtane smeri krmarjenja, smo ga prejšnji teden nedvomno dobili z “nadaljevanko Zavarovalnica Triglav”. Že spet govorimo o eni od pomembnejših tem za Slovenijo ta trenutek. Vlada je namreč v prejšnjih tednih pripravila strategijo za upravljanje državnih naložb.
Spopad za ohranitev moči v trenutno še državnih podjetjih se nam namenoma prikazuje kot vztrajanje na branikih za javno lastnino, za podjetja v službi človeka, delavcev in proti podjetjem grabežljivih kapitalistov in njihovega dobička. Kako zgrešena »filozofija« je to, nam dokazuje 25 let popolnoma neprimerne tranzicije države in gospodarstva.