Cerkev v Prekmurju v prvih letih po veliki vojni (1918–1924)

Na dan 17. avgusta 1919 je jugoslovanska vojska predala Prekmurje oblasti vlade Kraljevine SHS, a sam postopek dokončne priključitve ozemlja matičnemu narodu, tako v civilnem kot v cerkvenem smislu, s tem še ni bil končan. Še nekaj let je trajalo, da so bile državne meje dokončno določene in da so se zadeve uredile tudi cerkvenopravno.

Popotnik, povej …

Viator, dic saeculis venturis … Popotnik, povej prihodnjim stoletjem … S temi besedami se začne kronogram, napis, ki sporoča čas, na kužnem znamenju v Mariboru. V letih velikih pričakovanj v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletij … Beri dalje

Od Murske republike do izgube Porabja in Radgonskega kota

Spomnimo se političnega in kulturnega molka slovenskih oblastnikov v prejšnji državi v zvezi s Štajerskimi Slovenci v Radgonskem kotu, ko so, kljub pluralnosti slovenskih društev in organizacij na avstrijskem Koroškem, ideološko enostransko podpirali politiko samo enih društev.

Hiša iz slame in blata (VIDEO)

Na robu Slovenije, v Čikečki vasi na Goričkem, le dva kilometra od meje z republiko Madžarsko stoji zanimiva hiša. Grajena je iz naravnih, deviških materialov: iz lesa, pšeničnih slamnatih bal, ometana z ilovico in pobeljena z apnom.

Prvi prekmurski znanstvenik

Zdi se, da najpomembnejši Slovenci iz Prekmurja večini ljudi niso znani. Tako je tudi glede slovenskega pesnika, pisatelja, etnologa, jezikoslovca, literarnega zgodovinarja, prevajalca, učitelja in muzealca Avgusta Pavla, ki se je rodil 28. 08. 1886 … Beri dalje

Epidemija trahoma v Prekmurju

Že med drugo svetovno vojno, v času madžarske okupacije, so Prekmurci množično zbolevali za nalezljivo očesno boleznijo. Trahom ali klamidioza je bakterijska okužba, ki jo pri ljudeh najpogosteje povzroča bakterija Chlamydia trachomatis. Gre za kronično … Beri dalje