Streznimo se, prazniki so minili!
Vse se je zreduciralo na nakupovanje ali točneje brezglavo zapravljanje. Nič ne razvrednoti praznikov tako kot glavobol po njih.
Vse se je zreduciralo na nakupovanje ali točneje brezglavo zapravljanje. Nič ne razvrednoti praznikov tako kot glavobol po njih.
Za tak pogled s križa je torej kljub vsem teminam potrebno zaupanje, vera. A ker tak pogled dela čudeže, življenje namreč krepi sredi smrtnih bojev, je ta zaupljiva vera blagoslov. Čeprav imamo verniki to vero za milost, pa stara teološka modrost uči, da milost gradi na človeški naravi. To, kar vera odkriva in čemur daje rast, je Stvarnik položil v sleherno srce.
Zgodovinarji, ki pišejo avtorizirane samohvale si pač ne zaslužijo profesorskih mest… v naši mali socialistični oligarhični Sloveniji pa je mogoče. Naloga teh pravljičarjev je, da ohranijo legendo o »dobrem komunizmu«… Nemogoča misija. Resnica je že preveč razširjena.
Ta noč z odvaljenim kamnom, to jutro s praznim grobom in to Kristusovo vstajenje nam govori: da življenje brez ran ne obstaja da se na križu vera ne zlomi, da bo naše življenje uspelo, da … Beri dalje
Bistvo populizma je v »všečnosti«. Populist hoče biti všeč vsem, predvsem neki navidezni brezoblični masi, ki je enkrat na vsake toliko pozvana, da odda svoj glas na volitvah. Populizem je tudi manever s katerim vladajoči skrivajo svoje prave in bistvene poteze. Lahko bi rekli, da uporabljajo sladkorčke, da skrivajo svoje nečednosti, ki jim pravimo danes korupcija.
Hrepenenje po ljubezni, po človeški bližini je v nas od vekomaj in bo tudi ostalo. To je v vsakem izmed nas. Potrošništvo tega ne more nadomestiti, tudi blišč trgovin ne. Tega se vedno bolj zavedam. … Beri dalje
Spet je tu december, leto se izteka k svojemu koncu. Advent. Slutnja zime in poslavljanja. Številni končujejo letošnje leto z mešanimi občutki, z boječo gotovostjo, da se pred našimi očmi končuje neko obdobje. Ne zgolj še eno leto v osebnem življenju, ampak obdobje skoraj dve tisočletji trajajoče vijugaste rasti nekega kontinenta, neke kulture, neke civilizacije.
Mar ne opaziš, kako ljudem perejo možgani?” je imel navado reči sosed Lipe. ”A sploh še kdo uporablja lastne sive celice? Vztrajno, dan za dnem in ne da bi opazili, večina med nami razmišlja točno … Beri dalje
Ste tudi sami (spet) zgroženo opazili, kako hitro mine leto? Z novim letom pride tudi nov pripomoček za ‘spremljanje’novega leta – koledar. Na Časniku smo izdali stenski koledar s fotografijami našega sodelavca Matjaža Maležiča, izkušenega … Beri dalje
Velikonočni prazniki so minili, obredi in sveta opravila so bili tako rekoč enaki lanskim. Zatorej, kaj človeka sploh še žene v praznično cerkev, ki je polna ustaljenosti? Je to ustaljenost človeka samega, ki ga krojijo … Beri dalje
Okrašena soba, polna lučk, velika miza, obložena z raznimi dobrotami in obkrožena s srečno in zadovoljno družino, ki se mirno in veselo pogovarja. Člani se med seboj obdarujejo – pod božično jelko je veliko daril … Beri dalje
Zdelo se mi je, da je v notranji stiski; da je v njej neka druga ura, ki jo žene skozi lenobno polzečo gnečo med stalažami nakupovalnega centra. Igrače in sladkarije in kosi živopisanega kiča v … Beri dalje
Ko sem pred časom pisal o poslavljanjih, nisem mislil, da bo članek zbudil takšen odmev. Odmev tišine! Kako naj si jo razlagam? Da nas je branje usmerilo k razmisleku o nas samih, o lastnih preživetih … Beri dalje
Prazniki se končujejo in tisti, ki menijo, da je največ samomorov ravno te dni, se bodo počasi oddahnili. Opozoriti pa jih moram, da novejše statistike kažejo drugačno sliko – najbolj smrtonosni so ponedeljki, ubija torej … Beri dalje
PISMO BRALCA. Bliža se mesec maj, ki velja za najlepši mesec leta. Nekatere levo usmerjene sodobnike moti, da ga tudi Cerkev praznuje. V nasprotju z njimi po tihem in brez kravalov. Ker nimajo zgodovinskega spomina včasih menijo, … Beri dalje
Novo leto! Še en začetek. Na tisoče jih je bilo že v našem življenju. Letos bomo v bistvu začeli prej – z delom. Po dolgih desetletjih je že 2. januar delovni dan. Kolegi in partnerji … Beri dalje
Ob praznikih najbolj konkretno doživljam svojo temeljno razpetost med tistim, kar si poželijo oči in meso ter tistim, kar je dobro zame. Najbolj se to vidi pri hrani: vem, da ne potrebujem vseh teh potic, … Beri dalje