Kako sta plebiscit razumela Kučan in Tomažič

Kljub zelo jasni odločitvi slovenskega naroda na plebiscitu decembra 1990 pa so mnogi politiki imeli še kar čudne ideje o izvedbi te zgodovinske odločitve. Kot vedno prej in pozneje je bil idejni vodja takšnih »internacionalističnih« idej – Milan Kučan. Že ob svojem govoru, ob slavnostnem zasedanju Skupščine RS, je poudaril: »Cilj ni meja na Kolpi in Sotli, ampak preseganje meja!«

V čast rudarskega praznika

Jožetom PotokarRudarstvo v Sloveniji je v zatonu. O nekoč knapovskem Zasavju spominjajo le še nekateri bolj ali manj ohranjeni rovi, jaški, prazni rudarski vozički (hunti) brez premoga (kulma), rudarske stavbe in nekatere stanovanjske hiše, ki so bile zgrajene za rudarske družine. V eni takšnih večstanovanjskih hiš smo se pogovarjali z upokojenim rudarjem in slikarskim umetnikom Jožetom Potokarjem. Cvrčo, kot mu rečejo prijatelji, se je spominjal svojega otroštva v naselju Terezija v Trbovljah, pred obnovljenim rovom Terezija o svojih knapovskih letih, v svojem ateljeju nedaleč stran pa o svojih ustvarjalnih letih, ki so ga pripeljala med najbolj prepoznavne zasavske in slovenske slikarje. Jože Potokar- Cvrčo je bil tudi v tej oddaji tak kot je vedno Preprost, navihan in brez dlake na jeziku. Vse v čast rudarskega praznika, ki je 3.julija.

Danes je Božič

Da je ta luč prišla v neki nepomembni kraj prav tako nepomembne rimske province, je pomemben podatek. Lahko bi dejali, da je prišla ta luč v temačno pokrajino, prišla je torej v temo. Pomembno zato, ker ima vsak od nas v sebi določeno temo, vsak od nas v bistvu, kot pravi v svoji hvalnici Zaharija, “sedi v temi in smrtni senci”. Želimo si sreče, izpolnitve, želimo si luči.

M.Mazzini, PlanetSiol: Prazni, ki so

Prazniki se končujejo in tisti, ki menijo, da je največ samomorov ravno te dni, se bodo počasi oddahnili. Opozoriti pa jih moram, da novejše statistike kažejo drugačno sliko – najbolj smrtonosni so ponedeljki, ubija torej … Beri dalje

Da niso naši prazniki v resnici polniki – praznega?

Večkrat sem se ukvarjal z našim, slovenskim – po moje – zelo neprimernim poimenovanjem praznika, ki vključuje besedo ‘prazen’. Meni zveni zelo mimo in precej … prazno. Zakaj smo Slovenci besedo svetek nadomestili s praznik. Še Slomšek je uporabljal besedo svetek. Morda zaradi kulta dela?