O virusih, Andražu Teršku in Sloveniji

Kaj Andraž Teršek ob vseh tistih knjigah o psihologiji ne najde toliko časa, da bi si pogledal, kakšno je resnično psihično stanje povprečnega “nezadovoljneža”, seveda takega, ki je nagnjen k napumpanemu sovraštvu do Janše kot predsednika vlade in k apriornemu nasprotovanju kakršnimkoli ukrepom

Je Ustavno sodišče res ena sama pomota?

Nihče nima od nikogar pravice zahtevati spoštovanja, če si ga sam s svojim (ne)delom in ravnanjem ne zasluži. Zato je institut odpoklica ustavnih sodnikov nujen! Temu se reče vladavina prava.

Policisti, tožilci in sodniki ne morejo ubežati pred odgovornostjo

Ne morem dojeti in sprejeti, da nekdo ve, da ima slabo orodje za svoje delo, pa nič ne ukrene, ne predlaga in ne zahteva, da dobi za svoje delo pravo orodje, da lahko korektno dela. Vsak, ki je odgovoren do družbe, bo to storil, če pozna svojo osebno odgovornost in ima vsaj kanček odgovornosti do ustanove, ki mu daje plačo.

Težave naših politikov in sodnikov z integriteto

Težave naših politikov in sodnikov z integriteto

Ministrstvo za enake možnosti! Nesramno zavajanje državljanov z »enakimi možnostmi« je stalnica aktualne ministrice kot tudi njenih predhodnikov. Za krinko enakih možnosti so prizadevanja za različne pravice in diskriminacijo državljanov z ozirom na njihov spol.

Učna ura banditizma

Prizor na sliki je iz slovenskega komično-kriminalnega filma Do konca in naprej, posnetem leta 1990 v režiji Jureta Pervanja po scenariju Nebojše Pajkića. Filmska zgodba govori o kriminalcu Tonetu Hacetu, ki je »deloval« med obema svetovnima vojnama, predvsem v Dravski banovini.
Prizor na sliki je iz slovenskega komično-kriminalnega filma Do konca in naprej, posnetem leta 1990 v režiji Jureta Pervanja po scenariju Nebojše Pajkića. Filmska zgodba govori o kriminalcu Tonetu Hacetu (njegov brat je bil Matevž Hace, politkomisar 14. divizije.), ki je »deloval« med obema svetovnima vojnama, predvsem v Dravski banovini. (http://www.dailymotion.com/video/x2jljub)

Banditizem v naši državi, tako  očitno lahko  rečemo, je vrednota. Dokler ne bo prišlo do resnega državljanskega upora tovrstni praksi.

Beri dalje

To je Poljska, to ni Bruselj!

Foto: Bartłomiej Zborowski /PAP

»To je Poljska, to ni Bruselj! /…/ Na Poljskem so ljudje tisti, ki vladajo, ne oligarhi iz Bruslja, ki nam govorijo: ´Ta zakon je dober, ta zakon je slab.´ Mi se s tem ne strinjamo. Poljska bo svoje težave rešila na Poljskem. Zato, provokatorji, ven iz Poljske!«

Beri dalje

Je bila tranzicija v pravosodnem sistemu uspešna?

Delno so sodniki posredno ali neposredno obremenjeni s preteklostjo. Tako sicer v Sloveniji obstaja en sam lustracijski zakon, to je sodniški zakon, ki določa, da tisti, »ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine«, nimajo pogojev za pridobitev trajnega sodniškega mandata, vendar se zakon ne izvaja.

Razkrajanje pravne države

Da na 44 (!) okrajnih sodiščih niso izvršili vseh oporok, ki so bile pri njih v hrambi, ve pravosodna oblast že več kot leto in pol. To se je razkrilo, ker so se sedaj, ko je zadeva prišla na dan, pohvalili, da so že aprila 2015 ustanovili komisijo, ki je do septembra 2015 (ekspeditivnost pa taka!) izdelala smernice sodiščem kako ravnati v teh skoraj tisoč primerih založenih oporok.