“TIGR je nastal med primorskimi ljudmi spontano, ker so ostali brez osnovnih človekovih dobrin, ki so se v stoletjih razvile v evropski civilizaciji. TIGR, organiziran načrten upor, je tako naravno zajel ljudi vseh slojev in političnih prepričanj in je bil narodno-obrambna in ne politična organizacija.”
27. 4. 2016. Ljubljana, Rožna dolina, Vidmarjeva vila (na njej nemška zastava, pred njo spomenik OF). Zazrem se v spomenik in spoznam, da mi laže. Laže o datumu, laže o vsebini, laže o imenu. Ko je Plečnik dobil ukaz za izdelavo spomenika (v totalitarni družbi je namreč tudi prošnja ukaz), je vanj bistroumno vgradil subliminalno sporočilo. Uspelo mi ga je razvozlati!
Predlagam vam, da se gremo priljubljeno levičarsko igrico in z današnjimi pojmi in merili ovrednotimo, kar se je dogajalo v preteklosti. Po levičarsko bomo vzeli nekaj priljubljenih nalepk našega časa in jih čisto samovoljno uporabili za pojave davnih desetletij, ki pa še kako vplivajo na nas, saj če ne drugače, moramo ves čas iz naših žepov plačevati njihove bogate pokojnine.
Za vojaško in policijsko roko KPJ, partizane, se je vedelo, da pravih vojaških in sabotažnih akcij, katerih cilj bi bil samo ta, da bi se oslabila nemška vojaška moč, skoraj ni bilo. Šlo je skoraj … Beri dalje
Ponekod bi radi naredili preteklost črno-belo, pri nas pa črno in rdečo. In črna in rdeča se v našem družbenem kontekstu zelo slabo mešata. Rdeča zvezda, rdeč komunisti, črni kleriki, črni oz. beli belogardisti, domobranci, ki so tudi črni. Ko na trenutek pomisliš, da so se stvari pomirile, spet udarijo.
Ob zadnjem mlaju je potekala dražgoška ceremonija. Na kraju zločina je osrednji govornik krstil Dražgoše za »slovenske Termopile«. Bistvena razlika je, da so partizani kmalu po začetku boja pobegnili in prepustili Dražgošane nemškemu maščevalnemu besu. »Farške vasi pa res ni škoda«, so govorili partizani, ki so še dan pred bitko prisegali, da bodo Dražgošane varovali.
In se je vsulo, kot da bi si ljudje resnično verjeli, da so v Depali vasi komaj preprečili, da ni poslal tankov da obkolijo Murglje (sic!). Če bi na »nevarnost« opozarjali samo mladinci, ki itak v vsem vidijo grosupeljsko zaroto, bi še šlo. Ampak kritiki so se pridružili tudi komentatorji, ki jim ne moremo očitati pomanjkanje distance ali zdrave pameti.
V zelenilu kotanja. Matjaževa jama. Nad njo sinjina. Iz daljine odmevajo streli. Na strelišču vadijo vojaki, kako zadeti. Takrat, v maju 1945, se iz te kotanje ni slišalo strelov. Opravili so drugače. S 300 otroki, pravijo nekateri. Drugi še vedno v strahu molčijo. Da ne bi omadeževali svojega imena?
V zvezi z izdajo knjige Boža Repeta S knjigo in puško naj opozorim na početje nekaterih. Potem ko je danes vse jasno, kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno na Slovenskem, se nekateri še … Beri dalje
S kolegom Božom Repetom sva že večkrat ljubeznivo pokramljala – Okoli leta 2008 sem njegovo držo označil za »prostalinsko«, on pa mi je vrnil, da so to »ideološke nebuloze« – Dandanes se je Repetov totalitarni … Beri dalje
Kaj bi pa želeli bivši domači oblastniki (bivši? – opomba po 25 letih) slišati od nas, tako imenovanih premagancev? Da smo bili izdajalci, ki smo se povezali z okupatorjem, postali njihovi hlapci in se skupaj z njimi borili proti lastnemu narodu, da se ohranimo na oblasti. Bi to odgovarjalo resnici? Nas niso komunisti s stotinami umorov naših ljudi sami primorali, da smo se jim uprli in si organizirali samoobrambo?
V nedeljo, 5. julija, so na Karlovici pri Velikih Laščah odkrili spominsko obeležje, na katerem so nameščene plošče, na desni z napisom: »Žrtve vojne in povojnih pobojev iz okolice Karlovice«, na levi: »Iz Karlovice in … Beri dalje
V Sloveniji so partizani med drugo svetovno vojno pobili okoli 150 Romov V Črnomlju je bil v petek, 31. julija 2015 ustanovljen Odbor za izkop in pokop umorjenih Romov med drugo svetovno vojno za celotno … Beri dalje
Mesec maj bo letos poln takih in podobnih absurdov. Zato ker se nismo pripravljeni soočiti s komunistično preteklostjo, ne z njihovim terorjem in zločini, ne z njihovim polstoletnim zločinskim sistemom, ne z našo osebno in družbeno participacijo pri njihovih zlorabah. Prav te dni, nam Nemci dajejo zgled kako se soočati s svojo preteklostjo, kako obžalovati zločine in kako popravljati krivice.
Komunistična partija (in njeni nasledniki) je izkoristila t.i. narodno-osvobodilni boj, da se je lahko strahopetna skrila in še danes manipulira s pojmi. Le kako je vendar mogoče, da iz dneva v dan odkrivamo nova grobišča dejanskih in namišljenih »narodnih izdajalcev« ter spoznavamo vso tragično razsežnost »zločina brez zločincev«? Tudi na Primorskem.
V torek so v gozdu nad Mačami pri Preddvoru izkopali okostja moškega in ženske, predvidoma Rada in Ksenije Hribar, nekdanjih gospodarjev gradu Strmol. 4. januarja 1944 po 11. uri zvečer so pripadniki varnostno-obveščevalne službe zakonca pod … Beri dalje
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet Vojna in revolucija – Slovenija 1941-43, z namenom, da bi ob številnih obletnicah – posebej ob 70. obletnici konca II. svetovne vojne – spregovorili tudi o … Beri dalje
Kako mladim približati grozote vojne, ki je največ žrtev zahtevala ravno med njihovimi vrstniki? Mnenje mladega režiserja Davida Sipoša. Sinoči (op. ur. 3. marca 2015) se je na Godešiču pri Škofji Loki zgodila premiera kratkega … Beri dalje
V prvem obdobju okupacije, od 17. aprila 1941 pa do 22. junija 1941, pred nemškim napadom na SZ, še ni bilo slovenskega partizanstva, bili pa so aktivni komunisti v tem obdobju veliki prijatelji, zavezniki Hitlerja, ki je septembra prejšnje leto (1939) skupaj z Sovjeti zasedel ubogo Poljsko. Navdušenje KPS nad Hitlerjem se je izkazalo v organiziranju množične manifestacije: naščuvali so kmete, ki so v Trebnjem manifestirali za priključitev tega dela Slovenije k nemškemu Rajhu.
Menda je bil v Prešernovi brigadi, lahko tudi v kaki drugi, Cankarjevi?, navsezadnje sploh ni pomembno, in kar nekajkrat mi je pripovedoval zgodbe o »mobilizaciji ljudi« za odhod v partizane. »Kaj vse sem moral pretrpeti!« … Beri dalje