O »(ne)odločitvi« za permisivno vzgojo

Zadnje mesece poslušam in berem razprave o permisivni vzgoji, ki pogosto zvenijo bolj kot obtoževanje staršev za razvajenost otrok. Kot mama dveh odraslih otrok, ki sta stara že čez dvajset let, bi rada podelila svojo izkušnjo. 

Imeti rad, pomeni tudi reči “ne”

V slaščičarni na zajtrku za sosednjo mizo opazujem mlado družino z dvema otrokoma starima okrog šest let. Ko sta starša v miru pila kavo, sta se otroka igrala z mobilnim telefonom. Začarana od napravice sta … Beri dalje

Odprto pismo učiteljem na začetku šolskega leta

Potrebujemo takšna soočenja z realnostjo. In potrebujemo učitelje, ki si upajo tvegati, da bodo označeni za sitne in stroge. Tudi to je vaše poslanstvo: pripraviti otroke na življenje. Tudi tako, da nam, staršem, pomagate, da jih spravljamo iz cone udobja.

Sovražnega govora se ne premaga z levičarskimi recepti

Levičarji, ki nam vladajo, so rakava rana narodnega telesa

Vrniti se moramo h klasičnemu in naravnemu odnosu do zakona, družine in otrok. Če hočemo kaj spremeniti oz. obstati, potem moramo vse delati, da bo med nami čim več otrok. Toliko jih potrebujemo, da bomo spet številčno rasli. Ta boj bo težak, dolgotrajen in silen.

Drama uspavanja otrok

Ata in mama imata pravico in dolžnost, da se pogovarjata. Vsak dan si morata vzeti vsaj pol ure, da se v miru usedeta in pomenita o tem in onem. Pogosto je najbolj primeren čas zvečer, ko gredo otroci spat. A kaj ko otroci nočejo oditi spat. Uspavanje otrok je danes prva drama.

Pokončna mama in upognjen oče: je to podoba današnje družine?

Zadnjič sva se z ženo sprehajala po Golovcu in srečala družino – oče in mama v poznih tridesetih, hčerka – kakih 12 let, sin kakih 8. Mama je držala hčerko za roko, hodila je pokončno, samozavestno, z nekakšno odločnostjo in vedrino. Oče pa je hodil sključen v grbo, nič ga ni zanimalo, s pogledom v tla, … v svojih mislih. Pokončna mama in upognjen oče. Prispodoba današnje slovenske družine. Se da očeta(e) zravnati?

Manjka sunek

Prišla sta z roko v roki. Oba sredi tridesetih. Iz torbe sta potegnila vsak svoj telefon in se zatopila vsak v svoj ekran. Ne poznam ju, a zdela sta se mi simbol generacije, ki ima vse, a ji bistveno manjka, generacije, ki se težko odloča. Za bistveno.

Česa učimo otroke?

Otroke učimo vseh mogočih znanj in spretnosti, ne učimo pa jih umetnosti upravljanja samih s seboj. Odraščajoči otroci, zlasti v obdobju šolanja, so pogosto zmedeni in ne vedo, kaj bi počeli s seboj. V njihovem … Beri dalje