Prejeli smo: Kamnik nima veliko dobrih pesnikov

To je javni odziv na vabilo kolega in prijatelja Aleša Mavra, ki me je povabil k podpisu peticije za poimenovanje kamniške knjižnice po Francetu Balantiču. Peticije nisem mogel podpisati, ker sem dobil vtis, da bolj kot Balantiča brani domobranstvo. Iz mojih odgovorov se je razvila zanimiva osebna korespodenca.

Ne zaradi komunistov

Komunistom je med revolucijo zelo temeljito uspelo nekaj daljnosežnih stvari. Uspešno so »poročili« svojo revolucijo z »bojem proti okupatorju« in svobodo so izenačili z rdečim totalitarizmom. Sijajno jim je uspelo tudi enačenje vsega, kar je komunistično, s slovenstvom. »Poroka« med slovenstvom in komunizmom je sicer nekaj nemogočega.

B. Senegačnik, Slovenski čas: Ritual

Rok Tamše je nedavno pozval k sveti vojni v nacionalnem interesu, ki mora vključevati temeljit obračun z izprijeno slovensko cerkvijo. Njegov bolj znani poklicni kolega Miran Ališič je ob dnevu zmage primerjal goste iz oddaje … Beri dalje

Partizani in kolaboracija v Sloveniji

V prvem obdobju okupacije, od 17. aprila 1941 pa do 22. junija 1941, pred nemškim napadom na SZ, še ni bilo slovenskega partizanstva, bili pa so aktivni komunisti v tem obdobju veliki prijatelji, zavezniki Hitlerja, ki je septembra prejšnje leto (1939) skupaj z Sovjeti zasedel ubogo Poljsko. Navdušenje KPS nad Hitlerjem se je izkazalo v organiziranju množične manifestacije: naščuvali so kmete, ki so v Trebnjem manifestirali za priključitev tega dela Slovenije k nemškemu Rajhu.

Blaž Knez: Črne bukve (recenzija in avdio)

Recenzija: Črne bukve, o delu komunistične osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu, Ljubljana 1944, ponatis 2014. Knjiga, s katero so si nekdaj »pomagali« pri sodelovanju s hudičem, se je menda imenovala Črne bukve. Bila naj bi … Beri dalje

Spomin na julij pred 72 leti

V juliju 1942, ko je imela revolucionarna stran toliko opraviti z „belo gardo“ in „preprečevanjem“ državljanske vojne, je bila edina javna protirevolucionarna enota vaška straža v Šentjoštu nad Horjulom (34 mož), ki je nastopila dne 17. julija in že 24. julija doživela hud napad premočnega nasprotnika.

Na krilih kranjskega orla

Dokler bodo novinarji in politiki na narodne simbole gledali z ideološkimi očali, bomo preko novic na zavestni in podzavestni ravni še naprej prisiljeni dnevno podoživljati potvorjeno zgodovino. Čeprav je upodobitev, izrisov in druge rabe kranjskega deželnega grba zaradi njegove bogate zgodovine nič koliko, večina naših politikov pozna le njegov domobranski izris.

Andrej Gosar – trenutek racionalnosti v slovenski zgodovini

Ne tako daleč od nas je poteklo stoletje, odkar se je začelo tabuizirati ime dr. Gosarja, ekonomista, javnega delavca in kristjana, morda bolj iz idejnih kakor iz političnih razlogov. Iz teh razlogov je vsekakor molčala o njem minula nedemokratična marksistična doba. Razhod se je začel že ob Gosarjevi odklonitvi, da bi vstopil v fiktivno koalicijo Osvobodilne fronte.

Somrak (s)pravne države

Prvostopenjska obsodba Janše, Krkoviča in Črnkoviča je morda dobra vsaj za nekaj. Upajmo namreč, da je po tem dogodku, ki jasno kaže na navideznost naše pravne države in na njeno dejansko rdečo substanco, končno usahnila ideja o spravi. Morda smo sedaj na desnici končno sprevideli, da je utopično upati na nekakšno spontano spreobrnjenje partijske strukture k demokratičnim maniram, saj, kot kažejo zadnji dogodki, te strukture takoj ko lahko, posežejo znova po revolucionarnih sredstvih. Končno smo morda sprevideli, da zahteva po razgradnji totalitarne dediščine, ki jo jasno izraža izjava (št. 1096) parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz leta 1996, le ni od muh.

Kočevski gozdovi

Med visokimi kočevskimi drevesi, tam, kjer med ostanki pragozda kraljujejo številne divje živali na čelu z medvedom, volkom in risom, se je v letih druge svetovne vojne, usodno pisala zgodovina slovenskega naroda. Od okoli leta 1350 so na tem prostoru živeli Kočevarji, nemški kmetje s svojim dialektom, ki so jih tja naselili Ortenburžani. Ko so se ti leta 1941 večinoma izselili, je na tem prostoru zavladala tišina. Skoraj petsto kvadratnih kilometrov velika kraška planota med Kočevsko-Ribniškim poljem, Suho krajino, Novomeško kotlino in Belo krajino, je od takrat večinoma nenaseljena. V letu 1942 je bil v Kočevskem Rogu nekaj časa sedež Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, Izvršni odbor Osvobodilne fronte in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet.

Barroso, Alenka in Hilda

V organiziranem nekaznovanju zločinov in aktivnem onemogočanju, da bi največji slovenski zločinci odgovorni za povojne poboje prišli pred roko pravice, tiči odgovor na sedanji porušen pravni in moralni red, ki je za seboj potegnil še vse ostalo. Hilda Tovšak ima ob tem le epizodno težo. Ob vsem kar je storila je izbrana še za obredno žrtvovanje, da bi čim prej pozabili na zidarje, mermale, zemljariče, jankoviče in ostale, ki so se pod zaščito nomenklature prisesali na ožilje te naše nacije. Zakaj je to pri nas mogoče? Izvorne razloge gre iskati nedaleč v preteklosti ki ponuja nešteto primerov. Predsednik EU komisije Barroso bržkone ne pozna slovenske polpretekle zgodovine, a sredino utrujeno mencanje oči, ko se je na vrhu EU pogovarjal z našo premierko je zelo povedno.

“Domovina, bodi kakor mati!”

PREJELI SMO. Objavljamo govor Franceta Cukjatija, ki ga je kot predsednik državnega zbora imel 27. aprila 2006 na Nanosu. Spoštovani veteranke in veterani, Ekscelence, dragi rojaki! Danes slovenska država praznuje dan upora proti okupatorju. Upora … Beri dalje

Teror – sramota za človeštvo

Ko mlad človek prvič sliši Aristotelovo opredelitev za človeka kot »razumno žival«, se čuti prizadetega. Srečniki med njimi, ki preživijo svoj vek brez vojne in spremljajočega terorja to prizadetost ohranijo vse svoje življenje. Ali bo … Beri dalje

Preštevanje kosti

»Vsi so pobijali. Zločini so se pač dogajali na obeh straneh«. To je največ, kar je mogoče iztržiti pri sleherni amaterski razpravi na temo revolucije in druge svetovne vojne na slovenskem. Ob takem izzidu ne … Beri dalje