Središče revolucije je Rog! Brez Roga Slovenije ni mogoče razumeti. 

Kakor po vsaki vojni bi tudi po državljanski vojni v Sloveniji morali skleniti mirovno pogodbo. Komunistična revolucija ima po svojih neznanskih razsežnostih centralno mesto v novejši slovenski zgodovini. Središče revolucije pa je Rog! Tako simbolno kakor glede obsega zločina. Brez Roga Slovenije ni mogoče razumeti.

J. Možina, RTV SLO, Pričevalci: Justin Stanovnik

Justin Stanovnik je preživel grozote taborišča na Teharjah in se vrnil domov, a že leta 1949 je bil s strani Udbe aretiran in na prisilnem delu v koncentracijskem taborišču Strnišče preživel eno leto. Aktivno je sodeloval v društvu Nova Slovenska zaveza vse od ustanovitve leta 1991. Zlasti pa se odlikuje po uvodnikih in razmišljanjih v društvenem glasilu Zaveza.

Pokop žrtev iz brezen pri Konfinu

Pokop 150 žrtev iz brezen pri Konfinu bo v nedeljo, 22. oktobra, ob 14. uri na dolenjevaškem pokopališču na Vidmu. Pogrebno slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof mons. Stanislav Zore Leta 2006 so slovensko javnost pretresle … Beri dalje

J. Treven: Za nas so sveti kraj Teharje

»Umirali so častno, z molitvijo na ustnicah. Pred nami vstajajo kot vzor poguma in zvestobe do konca. Zvestobe Bogu, narodu in domovini.  V sled povedanemu: ”Svojci ne moremo sprejeti tega, da naše drage vozijo na … Beri dalje

Izjava ob Lipi sprave

Le obsodba in obžalovanje vseh zablod lahko omogoča popravo krivic njim, ki so jim lastni narodni bratje krivično odvzeli dostojanstvo in dobro ime in jih nasilno oropali življenja. Dolg demokratičnih ustanov Republike Slovenije je skladno z Ustavo popraviti storjene krivice in pomagati svojcem priti do civilizacijskega zadoščenja, narodu pa vrniti obraz v spravi in popravi krivic.

Nezrelost, preveliko zaupanje, pomanjkanje državotvornosti

Meni gre bolj za celoten zgodovinski potek vzrokov, ne za tako detajlne raziskave, ampak za tisto – v gibanju idej, ki so škodljive ali pa koristne in se izkazujejo v zgodovini kot nekaj novo ustvarjajočega ali pa uničujočega ali pa še bolj samouničujočega. In zgodovina najnam pokaže pot, ne pa da smo kot pacient, ki izgubi svoj spomin in se tudi ne zna več orientirati za prihodnost.

71 let kasneje

70 let kasneje je Slovenija še vedno polna množičnih grobišč, ki nas po številu umorjenih postavlja na prvo mesto v povojni Evropi. Visoko nad Srebrenico. Že 25 let slovenska javnost bolj ali manj apatično spremlja izkopavanja človeških kosti, rožnih vencev, vojaških »opasačev«, ženskih kit, pa tudi majhnih otroških skeletov … Ob vsaki tovrstni novici se razvnamejo pogosto nepietetne in celo sovražne razprave glede načina pokopa, kraja pokopa, zgodovinske vloge umorjenih, itd.

Govor Petra Sušnika, predsednika Nove Slovenske zaveze, na pogrebu žrtev Hude jame

Razumeti zločin v Hudi Jami pomeni razumeti slovensko zgodovino 20. stoletja. Žrtve v Hudi Jami niso posledica nagonske krvoločnosti posameznikov ali osamljene vojaške skupine, ki bi jo opoj zmagoslavja zanesel. Huda Jama ni bila izjema ali napaka – bila je premišljeno zasnovana, organizirano izvedena in kasneje skrbno prikrita, podobno kot druga prikrita povojna morišča.

Trnje z boljševiškega grozdja

Z devetdesetimi leti je prišlo olajšanje in utvara, da bo z novimi okviri življenje samo od sebe steklo po novih tirnicah. Nekaj časa se je na demokratični strani govorilo o tranziciji, za kak hip tuintam celo o lustraciji. Ti glasovi so z leti utihnili. V primerjavi s socialističnim nazadnjaškim mezenjem smo dohitevali Zahod, dokler se ni začela odkrivati svetovna gospodarska recesija.

Premik iz teme senc v svetlobo

V nedeljo, 12. maja 1991, se je na Viču zbralo 140 prijateljev ter pod vodstvom pokojnega Pavleta Kogeja izvedlo ustanovni zbor Nove Slovenske zaveze in za prvega predsednika izvolilo pokojnega Tineta Velikonjo, ki je v … Beri dalje

Kot državljani smo dolžni vzdigniti glas

Dovolj je brezčutnega in brezbrižnega odnosa države, ki z birokratskim mešetarjenjem skrbi za to, da se krivda naših pokojnih ne prekliče in da se jih kot drugorazredne anonimneže ohranja odmaknjene od dostojnega družinskega groba ali urejene skupne grobnice. Ti križi izzivajo vse tiste, ki iščejo opravičilo za poboje, da obrnejo svoj pogled sem in se zamislijo.

Spominska slovesnost za žrtve: Mi strahu ne poznamo več (FOTO)

Na pobudo Nove slovenske zaveze, se je v Ljubljani na Kongresnem trgu zbrala množica ljudi, si so se v molitvi spomnili na žrtve povojnih pobojev zapisane na farnih spominskih ploščah. Predstavniki krajev so v dolgi koloni prinesli križe z napisi krajev in številom žrtev.