Mislim, da me je imela za begunca

Pravzaprav sem nameraval pisati o katalonskih volitvah. Ali pa vsaj o tem, zakaj sem kot hud kritik Drnovškovih “mešanih koalicij” pristal v taboru zagovornikov velike koalicije. Potem pa sem ta vikend potoval na Nemško, kamor tudi sicer rad odidem. V Bonn ob Renu sem se, kot vedno v Nemčijo, odpravil z vlakom.

A. Maver, Dnevnik: Dolgi pohod na vzhod

Čez kak mesec bo minilo deset let, kar hodnike oblasti v najbolj obljudeni evropski deželi zunaj Rusije obvladuje Angela Merkel. Omenjena okrogla obletnica sovpada z zenitom priljubljenosti te moža(čas)te ženske v domačih logih in obenem … Beri dalje

Plaha ptica lahko kaj hitro odleti

Grški “ne” bo še pogojeval evropsko ekonomijo. Mnogi se bojijo, da bi v naslednjih tednih pod udarom bile v prvi vrsti tiste države, ki veljajo za evropsko periferijo in ki so v preteklih letih bile … Beri dalje

Sodelovanje komunistov in nacistov do 1941

Sodelovanje med nacisti in komunisti je zajemalo številna do takrat nepredstavljiva področja. Gestapo se je šolal pri NKVD, delegacije nemškega Gestapa in SS so se prihajale v Rusijo učit, kako postaviti koncentracijsko taborišče. Že vsaj od leta 1937 je NKVD izročala Gestapu nemške komuniste in Jude, ki jih je večina končala v koncentracijskih taboriščih. Kot se danes kaže, so bili podlaga za takšno sodelovanje številni pisni sporazumi.

Pekel, Dante in Stanovnik

Med drugim je (op. Janez Stanovnik) dejal (citiram po ljubljanskem Dnevniku, ponedeljek, 15. 9. 2014, str. 13): „Nemčija je brezpogojno kapitulirala in sprejela vrednote zaveznikov, ki so tudi načela narodnoosvobodilnega boja, je nadaljeval Stanovnik in se na koncu vprašal, kako je pri nas. Odgovor je bil kratek ….: ,Ne oziraj se na njih, ampak glej in hodi naprej!’“

Ne vrag, le Švab bo mejak!

Vodja Združene Levice Luka Mesec je na vprašanje, od kje dobiti finance, dejal, da bi Nemčija rabila plačati vojno škodo. Tovrstno apeliranje na drugo svetovno vojno pa je skupaj z izdajo dokumentarca Po sledeh izbrisanih, ki ga je izdalo Društvo nemško govoreče mladine skupaj z Društvom Kočevarjev staroselcev, povod za pričujoči tekst.

„Austrija, hvala ti za kruh!“

Ženička z naše vasi je med obujanji spominov zvedavi otročadi rada rekla: „Nikul nam ni tak dobro šlo, ko za cajta Hitlera.“ Ne, ni pozabila, koliko gorja je njeni rodbini nanesla nemška mobilizacija štajerskih fantov. Tudi ni bila proti Titu. Zanjo je Tito bil mož in pol. Od kod torej ta srhljivi „nikul tak dobro“?