Nadškof Zore se je odzval pozivu očeta Jamesa Manjackala Evropi

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore se je odzval pozivu očeta Jamesa Manjackala. Odločil se je, da bo med molitvijo, ki jo bo vodil v ponedeljek, 2. aprila, ob 21. uri in jo bo prenašal Radio Ognjišče, Slovenijo posvetil presvetemu Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Vse Slovence vabi, da se na to dejanje pripravljamo z molitvijo rožnega venca in litanij Srca Jezusovega in Marijinih litanij.

Nadškofova rojstna fara Sela s Trumpom postala globalna vas

Rekli bi lahko, da je Šlegel s svojimi somišljeniki postavil danes možno videnje podobe svobode, ki jo v svetovnem političnem smislu zaznamuje gostobesedni ameriški predsednik, za katerega že dolgo velja, da mu izrečene besede ne veljajo prav nič, saj je svetovni gospodarski red prav po zaslugi njegove vladavine izjemno turbolenten.

Pokop žrtev iz brezen pri Konfinu

Pokop 150 žrtev iz brezen pri Konfinu bo v nedeljo, 22. oktobra, ob 14. uri na dolenjevaškem pokopališču na Vidmu. Pogrebno slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof mons. Stanislav Zore Leta 2006 so slovensko javnost pretresle … Beri dalje

Prepovedane besede I. del

Foto: Občina Kamnik

Bliža se evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov, ki je bil leta 2012 tudi v naši državi uradno razglašen za spominski dan.

Beri dalje

Nadškof Zore: Ob koncu vojne je sredi našega naroda zazijal prepad

Nadškof Zore. “Čeprav se je vojna končala, je po sredi našega naroda zazijal prepad, iz katerega še vedno vpije vprašanje, ki ga je Bog postavil Kajnu: „Kje je tvoj brat?“ (1 Mz 4,9). Ali kot je na sprejemu ob 70 letnici konca 2. svetovne vojne dejal predsednik republike: „Kako je mogoče, da smo skoraj tri četrt stoletja po koncu druge svetovne vojne odpustili Nemcem in Italijanom, brat bratu pa ne?“ Morebiti pa je sedaj, po sedemdesetih letih, končno napočil čas, da se v resnici ozremo naokrog in se vprašamo, kje so naši bratje. V zagovarjanju svojega prav, v obrambi neomadeževanosti lastnih postopkov in korakov, v mistificiranju ideologij smo spregledali človeka: človeka, ki je z veseljem živel, človeka, ki je hrepenel po svobodi, človeka, ki se ni mogel odpovedati svojim svetinjam in je zaradi tega moral umreti: človeku življenje lahko vzamemo, srca mu ne moremo vzeti nikoli, lahko si prilastimo oblast nad njegovim telesom, ne moremo pa se polastiti njegove duše.”