Vsekakor je domnevno samonikle, domnevno pogumne, domnevno alternativne, domnevno disidentske človeške vrste v Sloveniji na pretek. Prav te dni sem slišal o tem, kako nobenemu (!) učitelju gumijasta hrbtenica ni dala, da bi samo omenil misel o vnovičnem poskakovanju okrog parlamenta. Čeprav so bili zdaj dejansko povišani normativi, kot je predvideval prejšnji šolski minister Turk. Tišina ni samo v zbornicah, je tudi v medijih in povsod. Takih primerov je nešteto, vse do dviganja davkov in do dokapitalizacije posttotalitarnih omrežij. Da ne govorimo o junaštvu neke sodnice, ki v enačaj sprevrača severnokorejski totalitarizem in pravosodni poskus eliminacije že tako ali tako na sto tranzicijskih načinov zatirane demokratične opozicije pri nas.