L. Lisjak Gabrijelčič, Razpotja: Krhka Evropa

Izzivi, kot so katalonsko osamosvojitveno gibanje ali migrantski tokovi, so dokaj enostavno rešljivi, če le premagamo strah pred negotovostjo, ki jo prinašajo, in se z njimi spoprijamemo s podobno gibkim pragmatizmom, ki zaznamuje njihovo lastno … Beri dalje

Schulz bo prvič “na volilnem listku”

Merklovo in krščanske demokrate poleg splošne zasičenosti s kanclerkino vladavino po drugi strani še naprej pesti nečedna turška ofenziva, zaradi katere v očeh javnosti zlasti krščanska demokracija izpade kot neodločna in bojazljiva, socialdemokratom pa se kot manjših partnerjev zadeva skoraj ne dotakne.

Ne le mladi, tudi družine odhajajo!

V času takoj po osamosvojitvi je odšlo letno okrog 1.000 ljudi, med njimi je večina našla zaposlitev že iz Slovenije, še preden se je podala na pot. Mladi danes nasprotno iščejo službo najprej doma in ker je ne najdejo, gredo v tujino, češ »tam jo bomo lažje našli«. Poteka pa izseljevanje enakovredno iz mest in podeželja.

Je treba za vsako ceno ugoditi globalistom?

Dvomim, da bi se ta migrantska gonja kar čez noč ustavila, saj se zdijo cilji elit neomajni in jasni. Na eni fronti poskušajo Evropo oslabiti z gender ideologijo in podobnimi novodobnimi izumi ter jo tako narediti ranljivo za kulturno in versko agresivne skupnosti, s tem pa pravzaprav povzročiti smrt krščanske civilizacije.

O papežu Frančišku

Prav s tem pristopom, pa se je zameril mnogim katoličanom, ki so doslej v krščanstvu videli predvsem obrambni zid starega reda, tisočletnih vrednot. Zdi se, da je »puntarski duh« proti papeževemu pozivu zajel še zlasti države Višegrajske skupine, torej tudi Poljsko, ki v svetu slovi kot »najbolj verna evropska dežela«, s čimer se pojavlja določeno protislovje, ki odpira vrsto vprašanj.

Mit ‘multikulti’ I.

Druga zgodba je »umetni multikulturalizem«, ki se pojavlja predvsem v zadnjih desetletjih, čigar končni rezultat naj bi bila sorazmerno enotna svetovna družba z zabrisanimi notranjimi identitetami. Enovita družba je bolj prikladna za vodenje in finančno »molzenje«. Prav zato globalni »multikultivatorji« ustvarjajo ideologije, ki učinkovito služijo njihovim pohlepnim ciljem.

Ko bi vsaj vedeli, kam gremo

Skrajni čas je, da si zastavimo vprašanje, kako to, da je bilo tako malo truda vloženega v iskreno prizadevanje za to, da bi ta država zrasla na temeljih, ki bi bili vsaj približno skupni vsem njenim državljankam in državljanom. In čemu pravzaprav služi obkladanje tolikšnega števila sodržavljanov, ki si drznejo na svoj način izraziti strah pred nedoumljivo preizkušnjo, s fašisti in rasisti?