Nov obraz na slovenski politični sceni je v bistvu torej star, in to v več smislih. Najprej zato, ker je produkt arhaičnega načina reševanja problemov na račun drugih. Star je zato, ker okrog sebe zbira druge stare obraze. Star je, ker je zgodba z novim obrazom, ki se do naslednjih volitev že postara, prevečkrat videna in torej stara. In končno je star po duhu, ker se ne poslavlja od preteklega.
René Girard in koncept grešnega kozla René Girard je zaslovel s svojo teorijo mimetične ali posnemovalne želje. Po Girardu naše želje do nekega objekta nikoli niso rezultat preprostega odnosa subjekt–objekt (npr. poljedelec, ki si želi … Beri dalje
V soboto je bil deveti maj, dan zmage. Plakati za proslave visijo, rdeče zvezde se množijo in razkazujejo ignoranco do vseh, ki namesto na zmago mislijo na tragiko slovenskega bratomora. V vseh sedemdesetih letih od … Beri dalje
So mehanizmi grešnega kozla, ki delujejo, in so, ki ne delujejo. Dobro načrtovani mehanizmi ne delujejo. Ker so dobro načrtovani. Ker je v njih preveč zavestnega. Taka „dobro načrtovana“ in zato popolnoma neuspešna mehanizma grešnega kozla sta tista, katerih žrtvi sta Janez Janša in Milan Kučan. Ta dva „grešna kozla“ nikakor ne funkcionirata in namesto, da bi Slovenci preko njune „krivde in izgnanstva“ dosegli katarzo in sprostitev napetosti, dosegamo nasprotno.