Prostori svobode: Kako do večje medijske pluralnosti?

Zgode in nezgode urednikov

Delo urednikov v medijih in založbah je zelo pomembno, čeprav je skrito pred očmi javnosti. Imena in priimki urednikov pridejo na dan več ali manj samo ob nehotenih ali pa zrežiranih napakah in težavah. Nekoliko … Beri dalje

Tamara Griesser-Pečar: Evropski zgodovinski spomin

Pogled na medije in novinarje v Sloveniji od zunaj

Izpostaviti pa je treba še načelo pravičnosti, namreč da so sogovorniki v razpravi obravnavani spoštljivo, da jih ne prekinjajo, če rečejo nekaj, kar uredniku ne ustreza, ker ni naloga novinarja, da nekoga uniči. Tukaj je povsem vseeno, ali je oseba simpatična ali ne. Njegova naloga pa je seveda, da vse sodelujoče v razpravi kontroverzno, tudi ostro sprašuje.

Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Čestitke, dr. Robert Golob, za volilni uspeh – kljub izdatni pomoči medijev in globoke države. Vaše zadnje javne izjave zahtevajo dodatna pojasnila, ki jih kot državljan Slovenije in član civilne družbe od vas kot nove … Beri dalje

Nemški mediji podaljšana roka slovenske opozicije

Dva dni po državni proslavi ob 30-letnici države v Ljubljani sem pričakoval kakšno poročanje o tem dogodku, saj so bili 25. junija tam vidni politiki iz vseh sosednjih držav. Ampak ignoranca našega praznika s strani ARD me ni niti tako presenetila kot poročanje o velikem zatiranju svobode v Sloveniji.

Čas je, da država proda STA najboljšemu ponudniku

Dejanski pokrovitelj donatorske akcije za STA je bila tranzicijska levica s svojimi botri. Objavili so, da so preko sms in drugih donacij zbrali skoraj dvesto tisoč evrov, a tem številkam ne moremo verjeti na lepe oči. realen pokazatelj donatorske akcije bi bila objava t. i. velikih donatorjev, torej vseh, ki so darovali več kot sto evrov.

Povelikonočna elegija

Če so bili mediji pregovorno psi čuvaji državljanov pred oblastjo, so sedaj postali popadljivi šakali, ki ne izbirajo žrtev, ker jih sla po krvi žene vedno naprej. Sprejetje načela: slaba novica je najboljša novica, je postalo pogubno vodilo slehernega resnega žurnalizma.

Rdeča izvozna ofenziva absurdnih klevet in tendencioznih konstruktov

Viktor Meier, novinar, publicist in zgodovinar švicarskega rodu, dolgoletni dunajski dopisnik Neue Zuricher Zeitung in kasneje Franfurter Allgemeine Zeitung, je bil v drugi polovici prejšnjega stoletja na nemškem govornem območju nepresežen pojem vrhunskega žurnalističnega pokrivanja območja nekdanje Jugoslavije in po njenem neslavnem propadu njenih naslednic.

Pogled od zunaj na slovensko medijsko krajino

Slovenski medijski prostor in domnevno zatiranje novinarjev so se znašli v neverjetni polemiki v tujih časopisih. Očitno je, da v tujini sploh nimajo pojma o resničnem stanju v slovenskem medijskem prostoru, ki je zelo specifičen, sicer bi poročali veliko bolj objektivno.

Kučan ve, kaj so mediji in tudi interneta ne prepušča naključju

Televizija – biblia pauperum moderne dobe, I.

»Kolikor gre za množico, razumem to zelo dobro … V resnici se daje voditi samo in edino sugestiji! Če mi daste v roke časnike, radio, filmsko industrijo in morda še nekaj drugih kulturnih pripomočkov, se vam zavežem, da v nekaj letih … naredim iz ljudi ljudožerce!«

Novi glas, tednik Slovencev v Italiji ima prenovljeno podobo

Videoposnetek petja Zdravljice na spontani slovesnosti pred Narodnim domom, ki so ga objavili, je v nekaj dneh doživel več kot šestdeset tisoč ogledov, delilo pa ga je več kot tristo ljudi, med njimi tudi več znanih politikov iz matične Slovenije. To samo priča o tem, kaj nas zares združuje!

Kako je Časnik (naposled) postal slaven

V zadnjem mesecu je Časnik postal dobesedno slaven. Zanj je le malo po deseti obletnici nastanka (ne sicer v hudo pozitivnem kontekstu) slišalo več ljudi kot kadar koli prej. To me kot njegovega dolgoletnega sodelavca, … Beri dalje

Zgagarji pač ne znajo drugače

Prosto po Kučanu nam je dovoljeno sanjati, a zelo kratko. Lahko gremo s kolesom po prelepi Sloveniji, dokler nam »aferaši« in »zgagaši« že po prvih kilometrih ne zamorijo dneva z vsemi svojimi in kolektivnimi frustracijami.

Mnogo ljudi, ki bi morali biti v prvih bojnih črtah, je danes na bolniški

Naše prve bojne črte so v zdravstvu, policiji, civilni zaščiti, domovih za ostarele, trgovinah, na ministrstvih in še kje. Vsak, ki požrtvovalno prihaja na svoje delovno mesto, ali se samoizolira, da zaščiti svoje domače, ki naredi še nekaj več, kakor je dolžan, je junak in ima naše spoštovanje in občudovanje.