Skoraj sočasno, ko se je v Sloveniji rojevala Domovinska liga, je Delo objavilo intervju s Petrom Hitchensom, konservativno usmerjenim in krščanstvu naklonjenim bratom bolj razvpitega že pokojnega prvoborca novega ateizma Christopherja Hitchensa. Možakar je povedal … Beri dalje
Macronov mandat je trden, ni pa zelo prepričljiv. Drugega kroga se je udeležilo samo dobrih 43 odstotkov volilnih upravičencev, kar je prispevalo k boljšemu izplenu opozicije od pričakovanega. V prvem krogu je za njegovo navezo glasovalo okoli 32 odstotkov volivcev (ali nekako 16 odstotkov volilnih upravičencev). V drugem krogu se je ta delež povzpel na največ 22 odstotkov volilnih upravičencev.
V senci velike Francije je včeraj volila tudi mala severnonemška dežela Schleswig-Holstein. Ni moč reči, da so bile tamkajšnje volitve nepomembne. Velikanski uspeh tamkajšnjih krščanskih demokratov, ki so z znatno prednostjo premagale vladajoče socialdemokrate, utegne odmevati ne samo prihodnji teden, ko bodo deželni parlament volili v največji nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, marveč celo na jesenskih zveznih volitvah.
Kot smo videli, je novoveška revolucija postopoma uničila štiri vidike vsake prave države in sicer v tem zaporedju: najprej religioznega, nato moralnega, dalje nacionalnega in končno ekonomskega. Ti vidiki države prinašajo štiri ustrezajoče vrste politike, ki jih lahko grupiramo v dve vrsti: idealno politiko (religiozna in moralna politika), ki meri na duhovno plat človeka in materialno politiko, ki meri na fizično plat človeka (nacionalna in ekonomska politika).
V zadnjih dneh se o glavnih kandidatih za novega francoskega predsednika (ali predsednico), se pravi o Emmanuelu Macronu in Marine Le Pen, veliko govori in piše. Sem in tja se pojavijo tudi izvlečki iz njunih … Beri dalje
Če bodo rezultati vzporednih volitev obveljali, se je prvi krog predsedniških volitev v Franciji iztekel skoraj povsem v skladu s pričakovanji. “Francoski Cerar” Emmanuel Macron je prvi, voditeljica Nacionalne fronte je druga, in to z … Beri dalje
Lahko bi rekli, da je bil najpomembnejši dogodek tokratne predvolilne kampanje v Franciji odločitev Francoisa Fillona, da ne izstopi iz predsedniške tekme. S tem je desni sredini, če se ne bo zgodil srednje velik čudež, praktično onemogočil boj za Elizejsko palačo. Seveda je moč razpravljati o tem, ali je bil zaustavljen po pravilih ali ne.
Brexit je pomenil šok, zmaga Donalda Trumpa streznitev; ne samo za levico, ampak predvsem za desnico. Na desnici se je namreč dokončno uveljavilo gibanje s konservativnim nagonom in nabojem, ki je do temeljev zamajalo etablirane … Beri dalje
Pri tem se moramo zavedati, da nam EU ne more in nam tudi ne bo pomagala reševati naše multidimenzionalne krize, saj to ni njena naloga, ampak naloga nas samih. Zato se bom letos veselil vsake zmage demokratičnih strank nad evroskeptičnimi populisti v Evropi, pri tem pa ne bom pozabil na to, da smo predvsem sami Slovenci odgovorni za našo prihodnost.
Pernilla Vermund je privlačna 41-letna blondinka. Izredno inteligentna in nadarjena Danka, po izobrazbi arhitektka, je bila dolgo članica ljudske stranke, danes je na čelu alt-right, Nove desnice (Nye Borgerlige). Zato, ker so konservativci iz dežele … Beri dalje
V vojni – kampanja je preblaga beseda – za predsedniško funkcijo nihče nikomur ničesar ne prizanaša. Zadnji raziskavi javnega mnenja (1. marca: Opinionway/Orpi in Ifop-Fiducial) sta pokazali, da bi 25 odstotkov volilo Marine Le Pen … Beri dalje
Po objavi prvih izidov vzporednih volitev se mi je zdelo, da je usoda francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja zapečatena. Končni izid prvega kroga je zanj sicer nekoliko ugodnejši, toda socialist Francois Hollande ima še vedno izjemne … Beri dalje