Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost !
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.
Iz tiskarne je prišla knjiga »Slovenija, vstan’!« novinarja in publicista Gašperja Blažiča. V knjigi so objavljene njegove kolumne od leta 2012 do leta 2018, ki so večinoma bile objavljene na spletnem portalu Časnik.si.
V začetku maja 1989 je vodstvo, s predsednikom Francetom Tomšičem na čelu komaj slabe tri mesece prej ustanovljene Socialdemokratske zveze Slovenije, sodelovalo z ostalimi opozicijskimi organizacijami, republiškim vodstvom mladinske organizacije (ZSMS) in pisateljskim društvom pri … Beri dalje
Slovenci smo od demokratične opozicije pričakovali, da bo uresničila dve temeljni nalogi, prvo, da ustvarijo samostojno in neodvisno državo in drugo, da pretrgajo s totalitarnim sistemom slovenskih komunistov. Prvo nalogo so uresničili. Druge naloge pa … Beri dalje
France Tomšič je odigral zgodovinsko vlogo prvega glasnika korenitih družbenih sprememb, bil je tudi voditelj drugačnih sindikatov, bolj delavskih, in eden od pobudnikov vzpostavitve socialnega dialoga. Zato lahko upravičeno trdimo, da je bil Tomšič eden … Beri dalje
Dobro mišljena tranzicija je ostala nedodelana in pohabljena delno iz opravičljivih razlogov s preobremenjenostjo z osamosvojitvijo, vendar vsaj delno tudi zaradi premajhnega zavedanja koalicije Demos, o nujnosti celovitosti tranzicije in to kljub temu, da nam je dr. Adenauer dal navdušujoč zgled.
Včeraj me je obiskala ženska, recimo, da ji je ime Marija. Osem mesecev je preživela v varni hiši. Več ni zdržala. Postalo ji je dolgčas po možu, ki jo je pred tem zverinsko pretepal, lotil … Beri dalje
Narod, ki se s svojo sodno vejo oblasti ni dotaknil Konfina, je izgubil pravico dotikati se česarkoli drugega. Potem ko so boljševiki enkrat med 21. in 25. junijem leta 1945 uprizorili Konfin, tudi tisti, ki so vedeli ali vsaj slutili, kaj se je nekje med Grčaricami in Glažuto zgodilo, o tem niso govorili. Boljševikom sicer ni bilo treba objavljati nobenih tovrstnih prepovedi, ker so imeli že dovolj dokazov, da jezik več ne deluje; da že nekaj časa ni več cel in svoboden.
Društvo Evropska Slovenija, Zbor za republiko in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve vabijo na posvet o Majniški deklaraciji: SLOVENSKO STOLETJE 1917 – 2014, ki bo v torek, 17. junija 2014, ob 16.00 uri, v prostorih Državnega … Beri dalje
Letošnji Eurosong je verjetno marsikoga osupnil. Morda že zaradi tega, ker ni bilo mogoče povsem jasno določiti spola zmagovalca/zmagovalke. Že ko sem bežno spremljal polfinale, sem postal pozoren na bitje, ob katerem sem se spomnil na znamenito radijsko igro Franeta Milčinskega Ježka »Zvezdica Zaspanka«.
Spoštovane Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani Republike Slovenije, prijatelji, domoljubi, demokrati, borci za Slovenijo, gospe in gospodje! Zgodilo se je 8. maja 1989 na znanem kraju, z znanimi storilci, ob naprej znani uri in … Beri dalje
Priznam: sprva sem hotel pisati zgolj o ustavnih spremembah oz. o tem, zakaj jih v Sloveniji potrebujemo. A ko je po medijskih kuloarjih zaokrožil verz pokojnega Daneta Zajca »Pride čas, ko ni več časa, in ko se je omenjeni verz dejansko združil z razlogi za tretjo majniško deklaracijo, ki je nastala skoraj sto let po prvi in četrt stoletja po drugi, mi je bilo jasno, da moram spremembe ustave umestiti v širši družbeni in politični kontekst.
8. maja pred 25 leti je bila podpisana Majniške deklaracije, v kateri so podpisniki zahtevali suverenost, samostojnost, demokracijo in spoštovanje človekovih pravic. Katere zahteve so se uresničile, katere so ostale le na papirju? Kaj je … Beri dalje
Za osrednja državna praznika, kot sta dan samostojnosti in enotnosti ter dan državnosti, bi lahko rekli, da predstavljata nekakšno srčiko spomina na nastanek slovenske države. Decembra 1990 je bila država Slovenija s plebiscitom nekako »spočeta«, … Beri dalje
30. maja 1917, je dunajski parlament začel ponovno zasedati, saj je vlada želela podporo poslancev za nadaljevaje vojne. Istega dne je dr. Anton Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba, prebral majniško deklaracijo, ki jo je spisal dr. … Beri dalje
Ob osamosvojitvi je kontinuiteta videla svojo rešitev v tem, da na slovenskih duhovnih poljanah, ki so bile samo delno zasajene, poseje z nihilizmom, saj se je zgodba o socializmu podrla. Pomagala si je z nihilistično … Beri dalje
Le ambiciozni načrti, kot je rojstvo slovenske države, prinašajo sprejemljive rešitve – a v resnici smo dosegli več, kot smo pričakovali Dobeseden odgovor na gornje vprašanje bi bil v teh junijskih dneh nespodoben, predvsem pa … Beri dalje
Kongresni trg v Ljubljani je bil poleg Prešernovega spomenika, v obdobju 20. stoletja osrednji prostor, povezan s pomembnimi dogodki slovenske zgodovine. Tam je bil kongres Svete zveze leta 1821, ki so se ga udeležili avstrijski … Beri dalje