Ko je Dylan poučil babyboomerje potrkati na nebeška vrata

Slovence je Dylanova krščanska trilogija v osemdesetih v glavnem zaobšla, vendar smo mnogi babyboomerji tudi brez nje in že s tem, kar smo od njegovega obilnega opusa imeli, v njem začutili pevca, ki pove več; pevca, ki je naš glas. Ne sporočam nič novega, če rečem, da je Blowin’ in the Wind bila ena naših himn.

V Adžariji množično spreobrnjenje iz islama v krščanstvo

Za zdaj se zdi, da je sožitje med kristjani in muslimani dobro. Četudi je spreobrnjenje mnogih muslimanov v krščanstvo za ostanek islamske manjšine v Gruziji postalo neke vrste tabu. Gruzijska islamska manjšina šteje še Čečene ob meji s Čečenijo in z Dagestanom ter šiite na vzhodu Gruzije v smeri Azerbajdžana.

Da bo država živela samo iz izvorno-demokratičnega duha

V zavesti še vedno trajajoče totalitarne poškodovanosti in vse problematičnosti slovenskega prehoda v demokratično kulturo stojimo pred velikim vprašanjem: Kaj je danes s slovensko državo, z resničnim udejanjenjem ustavne demokracije in vladavine prava?

Vraga smo ohranili

Ne čudimo se torej, če med nami ni miru. Ne more ga biti. Miru ni, ker prevelik del, večinski, vladajoči del Slovenije gradi vse na utopijah, na neveri, na volji po oblasti, na izključevanju drugače mislečega, na preganjanju katoličanov, na antipatiji do lastne identitete… kaj pa naj ponuja kontinuitetno konzervativno levičarstvo, da bi iz njihove ponudbe lahko vzkalil mir?

Največji prispevek krščanstva k politiki

Mitično upanje in tiranja gresta z roko v roki. Politična izdelava raja na zemlji in revolucionarno nasilje sta brat in sestra. Poglejmo okrog sebe! Kje v politiki je dandanašnji največ želje po nasilju? Tam, kjer je največ utopije. Iracionalni politični mit je pri skrajnežih tako močan, da so brez pomislekov sposobni vzpostaviti tiranijo, če pridejo na oblast.

Idejna podoba Zahoda in položaj krščanstva

Evropska (v temelju krščanska) civilizacija se je znašla sredi napada iz dveh strani. Na eni strani je tu razkrajajoč napad na temeljne evropske vrednote iz strani t.i. »nove levice«, t.j. dobro organiziranega sklopa ideologij pozne modernitete, med katerimi izstopa v zadnjem času zlasti teorija spola. Iz druge strani pa je čutiti alarmanten pritisk muslimanskega sveta.

Sveto izgublja sijaj!

Kdo je »tistim zgoraj« dal pravico in pooblastilo, da izrivajo krščanstvo iz našega vsakdana, da nam prepovedujejo praznovati? V čigavem imenu in za čigavo korist to delajo? Kdo jih plačuje za tako delo? Odgovoru, ki se mi ponuja sam od sebe, se ne morem izogniti: vi in jaz jih plačujeva, vi in jaz sva jih izvolila (če niste šli volit, ste jih prav tako izvolili) in jim dala pooblastila.

Islamizacija? Odločilo bo krščanstvo

Versko brezbrižen kristjan se na Slovenskem ob popisu sicer še pribeleži kot kristjan. Kakšen je Kristus sicer versko brezbrižnih velikonočnih šunkojedcev? Bo njihov zvodeneli Kristus vzdržal, ko bo prišel mohamedanski sosed in prijazno a odločno razložil, da je Bog le eden, tisti v nebesih, in da je vera v Njegovo učlovečenje bogokletna?

Islamizacija? Niti enoumen niti dvoumen odgovor

Če je evropska levica začela nekako že poklekati pred islamom in bo, kot je po pesimističnih prognozah videti, na oltarju domnevne nove revolucije najprej žrtvovala svoj feminizem (svoboščine žensk), v prihodnjih desetletjih pa verjetno še svoj ateizem, to še ne pomeni, da moramo zdaj kristjani svoje upe nasloniti na novo evropsko desnico.

O nagnjenosti v levo

Kot smo že vajeni, so evropske levičarske deviacije v Sloveniji grdo potencirane, za kar se moramo zahvaliti temu, da nas ni strojilo le salonsko levičarstvo, pač pa tudi polstoletni praktični stalinizem. Še danes levičarsko delovanje poznamo po istih metodah: parazitirati na tem, kar so zgradili drugi.

Družina: Trka civilizacij v Evropi ni

V sredo, 20. januarja, je bila na teološki fakulteti v Mariboru razprava o krščanstvu in islamu. V središču je bilo vprašanje, ali se je Evropi zgodil trk civilizacij. Religiologi Drago Ocvirk, Anja Zalta in Marjana … Beri dalje

Krščanstvo v pripovedništvu Alojza Rebule

Krščanstvo je ena od treh prvin opusa Alojza Rebule. Ostali dve sta namreč slovenstvo in antična tradicija. Še enkrat pa je vredno poudariti, da Rebulovo krščanstvo temelji v letu 1961 in je sad njegove osebne odločitve, do katere se je dokopal po precej zapleteni poti. Sam namreč pravi, da je iz semenišča po koncu druge svetovne vojne prišel bolj pogan kot kristjan.