krščanstvo

Izločitev duhovnega in krščanskega iz družbene zvesti

V predmoderni dobi je civilizacija še izražala človekovo vpetost, da ne rečemo, priklenjenost na zemljo, kar je ljudem dajalo večjo trdnost in stabilnost in jih tudi med seboj povezovalo. Zdaj se je vse preoblikovalo v tekočo moderno, kot se je izrazil Zygmunt Bauman. Človek, posebno delavec, je vse bolj postajal kolesce v stroju industrijske proizvodnje, s tem pa kolesce v gibanju sveta, pri čemer so kot ponavadi kratko potegnili družbeno prizadeti.

Beri dalje

Zaton človeštva

Dokler je upanje, je življenje. Upanja pa brez presežnega, onstran tega, kar je dosegljivo čutilom, ni. Morda pa izbris presežnega, transcendence – Boga po krščansko – le ni tako nedolžno početje, ampak je eden od pomembnih znanilcev izbrisa človeka, zaton človeštva!?

Beri dalje

Sprava med svobodo, kapitalizmom in katoliško vero?

Rhonheimerjevo sporočilo katoličanom, ki diha iz pričujoče knjige, je naslednje: »Katoličani naj ne bodo zagovorniki socialne pravičnosti, ki dela državljane bolj in bolj odvisne od socialne države, ampak morajo biti, prav kot kristjani, predvsem branilci svobode in z njo osebne odgovornosti in svobodne podjetniške pobude, da se zadovoljijo resnične potrebe njihovih sodržavljanov, zlasti najrevnejših in najbolj potrebnih med njimi.«

Beri dalje

Drago K. Ocvirk: Zatiskanje oči pred pomembnostjo krščanstva

Prenehati je treba z izogibanjem krščanstva v sodobni misli. Celo ideja »Evrope« bi pri tem pridobila, ker je povezana z zgodovino krščanstva. V Evropi se je treba danes dejansko vprašati, kaj je prineslo, spremenilo, odkrilo ali prekrilo v misli to, kar je povzeto (poimenovano) pod tem izmom (christianisme / krščanstvo).

Beri dalje

Krščanstvo: kvas zgodovine … do kdaj?

»Edini, ki je vreden spoštovanja v Novi zavezi,« zapiše Friedrich Nietzsche v Antikristu, »je Poncij Pilat.« Ne iz istih razlogov, ki so vodili nemškega filozofa, mu vendarle lahko tudi do določene mere pritrdimo.

Beri dalje
Rušenje vladavine prava pač ni drugega kakor vandalizem v rokavicah

Človekoljubnost: temelj državnosti in civiliziranosti

Prvi vzrok pomanjkanja demokracije pri nas je prav v tem, da se velika večina ljudi ne zaveda, kako v temeljih jih je komunizem spremenil. Drugi korak k demokratični osvoboditvi pa je ponovno odkritje in sprejemanje demokratične vrednostne podstati. To pa je nesporno zahodno krščanstvo.

Beri dalje

Žiga Turk: Bog živi Slovenijo!

Napredna politika in napredna inteligenca je naredila manjši škandal iz dogodka, ko je predsednik državnega zbora Matej Tonin svoj govor zaključil z besedami, “Bog živi Slovenijo”. Če človek v Sloveniji omeni Boga, sploh tistega, ki … Beri dalje

Beri dalje

Velikonočno preseganje smrti

Mladinska knjiga je nedavno izdala imenitno knjigo na 500 straneh velikega formata, ki so jo poimenovali Ilustrirano Sveto pismo v pripovedih in z razlago, s pod naslovom Od stvarjenja do vstajenja.  Knjigo je uredil pater … Beri dalje

Beri dalje

Burka, znamenje česa?

Tujci ne prihajajo samo zaradi ogroženosti svojih življenj, temveč tudi ali predvsem zato, ker je nastopil čas preseljevanja. To se zgodi vedno, ko se nekje izprazni prostor. Ne samo v fizičnem smislu zaradi staranja prebivalstva, temveč tudi v duhovnem smislu zaradi moralne in kulturne dekadence. Tujci povsem naravno čutijo, da domačini potrebujejo delavcev, da jim bodo stregli pri njihovi komodnosti, hkrati pa jih žene naprej tudi misel, da bodo slej ko prej zavzeli to deželo in si jo ukrojili po svoji meri.

Beri dalje

Struktura preobrata

Kot smo videli, je novoveška revolucija postopoma uničila štiri vidike vsake prave države in sicer v tem zaporedju: najprej religioznega, nato moralnega, dalje nacionalnega in končno ekonomskega. Ti vidiki države prinašajo štiri ustrezajoče vrste politike, ki jih lahko grupiramo v dve vrsti: idealno politiko (religiozna in moralna politika), ki meri na duhovno plat človeka in materialno politiko, ki meri na fizično plat človeka (nacionalna in ekonomska politika).

Beri dalje