V srčiki Izjave SAZU o slovenski spravi je zapisano, da je bil odpor proti revolucionarnemu terorju upravičen in da je bila pri tem oborožena kolaboracija z okupatorjem neupravičena. Zdi se, da je nepotrebnem, premišljeno ali nepremišljeno, je zapisano »oborožena kolaboracija z okupatorjem«. S to besedno zvezo je po vsej verjetnosti mišljena medvojna dejavnost vaških straž in domobranstva. Pri tem ne smemo spregledati neoborožene kolaboracije obeh na smrt sprtih strani, kar želimo predstaviti s tem prispevkom.
Akad. prof. dr. in politikant Jože Pirjevec je med kampanjo za prodajo svojih Partizanov izjavil tudi, da »ljudje, ki kritizirajo partizane, niso državotvorni«. Toda, ali ni pri Pirjevcu v tovrstnem izjavljanju neka zadrega? Skušajmo jo … Beri dalje
V torek, 16. 6. 2020, je bila sporedu RTV Slovenija oddaja Razdvojeni, sprva dokumentarec, nato pa še pogovorni del z gosti. Pogovor je vodila Vida Petrovčič z gosti: Tamara Griesser Pečar, Božo Repe, Jože Možina in Aleš Gabrič. Pozoren gledalec je … Beri dalje
Prispevek je motiviran z vsebinskim vakuumom tvita enega od všečnih, a premalo poglobljenih mnenjskih voditeljev t.i. sredine, Aljuša Pertinača, datiran na 27. aprila 2020, ki je zapisal: »Praznuje se dan upora proti okupatorju. Vsaj jaz to praznujem. Ne praznujem kolaboracije, še manj povojnih pobojev ali komunistične revolucije.«
O tem, ali so si 27. april izmislili komunisti, da bi prikrili kolaboracijo z nacisti, je Edvard Kocbek gotovo najbolj avtentičen pričevalec tistega usodnega časa. Takole se spominja tistih dni: »Že prve mesece smo bili … Beri dalje
Stanovnik ve, da so partizani, partijski borci, v Grčaricah v kolaboraciji z okupatorsko italijansko vojsko uničili glavnino slovenskih enot zakonite odporniške Jugoslovanske vojske v domovini. Za Janeza Stanovnika, predsednika ZZB NOB, sodelovanje partizanov z okupatorjem ni skrivnost. Nikoli pa javno ne problematizira kolaboracije partizanov z okupatorjem.
Za Nemce velja številka 5.000 padlih, pa ta gotovo ni prava. Je nemogoče, saj ni bilo nobenih borb tu. Nemci v vsem času okupacije na Gorenjskem, pa potem doli na Dolenjskem, niso imeli tukaj niti ene redne vojaške divizije. Mi sploh nismo vezali okupatorskih sil, tu so bile samo njihove policijske enote, pa še tisti stari orožniki iz Avstrije in podobno. Torej tu sploh ni bilo vojaško zasedeno.
Zakaj se ljudje tistih časov tako radi spominjajo, zakaj je toliko nostalgije po naših povezavah z balkanskimi narodi iz nekega drugega civilizacijskega okvira, po čudaški megalomaniji neuvrščenosti in predvsem po neprijaznem, nehumanem in krutem socialističnem sistemu. Zakaj je tega pri nas in v Rusiji veliko, v drugih ex-socialističnih državah pa precej manj.
Samoobramba je najbolj naravna pravica, ki jo priznavajo že od pamtiveka. V samoobrambi sta pomembna dva dejavnika. Neposredna, takojšnja nevarnost in njej primeren odgovor. Rdeči teror v Ljubljanski pokrajini leta 1941 je bil klasičen primer strahotne narave in sile, na katero je narod moral odgovoriti.
V zahtevah po ukinitvi imena Franceta Balantiča iz naziva kamniške knjižnice je implicirana sodba, da je bil mladi pesnik pripadnik vaških straž in kolaborant. Zatorej njegovo ime ne sme krasiti in obeleževati mestne biblioteke. Pogled, ki ni nov, je na Slovenskem prevladoval 7O let. Kako lahko vztraja celo epoho, kako je lahko preživel tudi po propadu komunističnega režima?
V ustavi ni naših in vaših, tistih na pravi ali na napačni strani. V ustavi so samo državljani in prebivalci Slovenije, pravi nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič. Pred nedeljo, ko bo v Kočevskem rogu … Beri dalje
Slovenija je po besedah moralnega teologa dr. Ivana Štuheca 70. obletnico konca 2. svetovne vojne praznovala na nezadovoljivi ravni, nekako shizofreno. „Nekateri govori so bili res v spravljivih tonih, predvsem to velja za govore najvišjih … Beri dalje
Ravnanje slovenskega protikomunističnega tabora med okupacijo in revolucijo v času 2. svetovne vojne je bilo vse kaj drugega kot »kolaboracija«. Pred 70. obletnico konca druge svetovne vojne in zmage komunistične revolucije na Slovenskem je mogoče … Beri dalje
Avtor se odziva na knjigo Slovenski obraz, o kateri je komentar pod naslovom V iskanju slovenskega obraza že objavil Marko Mehle. Besedilo je naprej izšlo v tedniku Svobodna Slovenija. Zdi se mi, da je bilo … Beri dalje
V prvem obdobju okupacije, od 17. aprila 1941 pa do 22. junija 1941, pred nemškim napadom na SZ, še ni bilo slovenskega partizanstva, bili pa so aktivni komunisti v tem obdobju veliki prijatelji, zavezniki Hitlerja, ki je septembra prejšnje leto (1939) skupaj z Sovjeti zasedel ubogo Poljsko. Navdušenje KPS nad Hitlerjem se je izkazalo v organiziranju množične manifestacije: naščuvali so kmete, ki so v Trebnjem manifestirali za priključitev tega dela Slovenije k nemškemu Rajhu.
Vprašanje sprave v slovenskem prostoru še vedno ostaja nerešeno. Pri nas spravo vsaka stran pravzaprav razume popolnoma drugače, kar zagotovo ne more prispevati k »pomiritvi duhov«. Za (nekdanje) komuniste, našo levico, pomeni sprava predvsem nedotakljivost zgodovine, prenehanje »preštevanja kosti« ter iskanja odgovornih za med in povojno nasilje.
V odgovor na povezavo do članka o človeških usodah vaščanov Rovt, mi je nekdo poskušal odgovoriti s statistiko. Zapis me je zaradi svojega neresničnega naslova napotil iskati znanstvene študije, iz katerih prireja podatke. So zanimive, ker dajejo nekaj … Beri dalje
Dobro je, ko o temi povojnih pobojev, kolaboracije itd. spregovori nekdo, ki ga ni mogoče uvrstiti med tiste, ki jih nekateri vnaprej želijo diskvalificirati kot advokate domobranstva, kolaboracije, desničarje, klerikalce itd. Dr Jože Trontelj, predsednik … Beri dalje
Najbrž me bo ob tej izjavi v mislih marsikdo kamenjal, ampak prepričan sem, da je arbitražni sporazum, za katerega sta se dogovorila Kosorjeva in Pahor, najboljše, kar si je Slovenija v trenutnih okoliščinah lahko izpogajala, in … Beri dalje