Pozabljeni slovenski razkol iz leta 1992

Povod za tokratni vihar v medijih je knjiga spoštovanih zakoncev Hribar Slovenski razkoli in slovenska sprava. Nezgrešljivo je, da je ta knjiga nastala kot odziv na Možinovo znanstveno delo Slovenski razkol. Avtorja začneta opisovati razkole … Beri dalje

Anton Drobnič, mož neuklonljivih ramen

Anton Drobnič je živel v izjemnem času in je s prijatelji prepoznal svoje poslanstvo pogumnega pričevanja za tiste in v njihovem imenu, ki so bili poklicani v mučeništvo za državo in svobodo, ki jo imamo danes za samoumevno.

Središče revolucije je Rog! Brez Roga Slovenije ni mogoče razumeti. 

Kakor po vsaki vojni bi tudi po državljanski vojni v Sloveniji morali skleniti mirovno pogodbo. Komunistična revolucija ima po svojih neznanskih razsežnostih centralno mesto v novejši slovenski zgodovini. Središče revolucije pa je Rog! Tako simbolno kakor glede obsega zločina. Brez Roga Slovenije ni mogoče razumeti.

Stekle priprave na snemanje filma Križev pot 1945

Sredi lanskega poletja nas je Tomažič presenetil s petimi zgodbami s skupnim naslovom Zlom, sedaj pa končuje scenarij za film Križev pot 1945. Če je Zlom prinesel zanimive zgodbe s presenetljivimi zapleti, z elementi kriminalke, ljubezni, romantike, družbene kritike, ki jjh je avtor postavil v posebno obdobje totalitarnega jugoslovanskega sistema, se Križev pot 1945 dotakne množičnih povojnih pobojev domobrancev in z njimi povezanih civilistov v Sloveniji leta 1945.

Kučan je leta 1991 vedel, da stoji na napačnem kraju

Dejstvo, je bila prva spravna slovesnost leta 1990 na kateri je govoril tudi predsednik Milan Kučan, pa tudi vse kasnejše, organizirana ob breznu Pod Krenom, vidi Matija Ogrin kot namerno zavajanje nosilcev bivšega režima. Sklepa, da je tudi predsednik Kučan vedel, da se prva in kasnejše spravne slovesnosti do letošnje niso odvijale na kraju, kjer ležijo pomorjeni Slovenci. 

Kaj nam sporoča kri mučencev danes?

Ko se spominjamo mnogih mrtvih pobitih med in po 2. svetovni vojni, predvsem nedolžnih pobitih v medvojnih revolucionarnih akcijah in povojnih pobojih, smo kot kristjani povabljeni, da spomin na naše mrtve povežemo s smrtmi nedolžnih žrtev človeštva. Kot mnogi sem namreč prepričan, da so med našimi pobitimi mnogi umrli v pristnem mučeniškem pričevanju.

V Srebrenici so ljudje izjokali svojo bolečino, v Sloveniji je dolgo nismo smeli

Kopišča v Kamniški Bistrici so eno od več kot 600 »prebojev« revolucionarnih odredov. Ti preboji, ti poboji so potekali po končani drugi svetovni vojni, ko naj bi ljudje zaživeli v miru, brez strahu. Žrtve so bili očetje, sinovi, matere, hčere, otroci. Izgub na strani revolucionarjev v teh prebojih ni bilo. Ali pač … za vedno je bilo omadeževano prizadevanje tistih, ki so se resnično borili za svobodo.

S sodelovanjem ZZB NOV bi bilo iskanje posmrtnih lažje, bolj učinkovito

Jože Dežman: Zdenko Roter pozna vsaj enega od storilcev

O številu žrtev v jami še ugibamo. Po zbranih podatkih je bilo v Kočevski rog odpeljanih najmanj 1.500 Slovencev. Raziskava bo pokazala, koliko jih je bilo v jami pod Macesnovo gorico. Potem bomo vedeli, ali je potrebno še naprej iskati še eno jamo v območju Ušivih jam.

Jože Dežman: Od Krena do Macesnove gorice

Jože Dežman: Načrtna politika zakrivanja zločinov in zločincev

Čeprav je bil simbolni pogreb žrtev pomembno dejanje, pa tiste slovesnosti prav zaradi skritih komunističnih namenov ne moremo imenovati spravna. Takrat je nadškof Šuštar poudaril, da gre za »simbolični krščanski pogreb domobrancev, mašo zadušnico in molitve za vse žrtve vojnih in povojnih let«.

Renato Podbersič: Resnica je zagotovilo svobode

Nenazadnje pa vas nagovarjam tudi v imenu tistih primorskih rojakov, ki so bili predvsem v letih 1942 in 1943 kot partizani poslani na Notranjsko, v Suho krajino in na Dolenjsko, kjer so sodelovali v bratomorni vojni; in tistih primorskih rojakov, ki so bili nadpovprečno zastopani pri povojnih umorih, tudi pri roških breznih, na strani storilcev. Pravzaprav tudi njih lahko na neki način prištevamo med žrtve.

Kočevski Rog, kraj Velikega petka

Kočevski Rog, kraj Velikega petka

»Kar človek seje, to bo tudi žel.« je zapisal sv. Pavel v pismu Galačanom.  Vsako naše dejanje, dobro ali slabo, odmeva v našem življenju in v življenjih ljudi okoli nas. Nekatera dejanja, kot na primer … Beri dalje

Jean Claude Juncker, Marx in Kočevski Rog

Jean Claude Juncker je ob 200. obletnici rojstva utemeljitelja komunizma strastno pojasnjeval, da Marx ni kriv za premnoge zločine njegovih ideoloških naslednikov. Čas je, da se Junkerja povabi v Kočevski Rog, kjer se lahko na … Beri dalje

Kočevski Rog 2017: Pobiti v breznu so vzor ljubezni do domovine

Še vedno prihajamo na njihove grobove, na katerih ni nagrobnikov z imeni, saj jih tisti, ki so ukazali moriti, nočejo dati. Še vedno prihajamo na njihove grobove, čeprav to niso njihovi grobovi, temveč morišča, kjer se je končalo njihovo zemeljsko potovanje. Ne, ker bi Smrt tako hotela, ampak, ker je tako hotel brat po rodu, tujec po misli.