Mehmedalija Alič: »Po nekaj mesecih dela v Hudi Jami in vsakodnevnem razmišljanju ter analiziranju dogajanj v Barbarinem rovu junija 1945 in v Srebrenici julija 1995 sem spoznal, da med njima ni bistvene razlike. Vse, kar se je zgodilo, se je dogajalo po istem kopitu; le odvijalo se je v drugem času.«
Kajnov sindrom se je najbolj eksplicitno uveljavil prav leta 1945, razloge zanj pa bi lahko iskali v vseh treh navedenih skupinah in se glasijo: mržnja, pohlep in oblast. K sreči nam je bilo vsaj dano v miru preživeti nekaj desetletij, če že množični morilci niso bili kaznovani.
V 21. stoletju se ob številnih tragičnih dogodkih, družbenih spremembah in naraščajoči moči dobička mnogi sprašujemo, kam gre ta svet. Primer: Medtem ko na tisoče otrok, skritih pred kamerami, trpi v suženjstvu, zaporu in pomanjkanju, … Beri dalje
Ko se v Sloveniji prepiramo o izvoru in zaslugah za nastanek slovenske države in slovenske državnosti lahko na grobo izluščimo dve konkurenčni si interpretaciji. Po eni se je zasnova slovenske državnosti konkretizirala predvsem v uporu proti okupatorju (in posledično v državljanski vojni) med drugo svetovno vojno, po drugi interpretaciji pa šele z osamosvojitveno vojno, ki je ravno pretrgala popkovino z režimom, ki je nastal po drugi svetovni vojni. Kot ponavadi, se Slovenci tudi pri tem vprašanju delimo nekje na pol. Sam menim, da obe interpretaciji delno držita in si nista nujno v nasprotju.