Kaj sploh počnem tukaj?

Jurij Paljk je vedno svež in sočen, pa čeprav so njegovi zapisi nastali že pred desetletjem in več. Paljk ima neverjetno globoko razvit čut do človeka in za človečnost. Zdi se mi, da če se z ljudmi ne bi mogel pogovarjati, bi zelo trpel, počutil bi se, kot da ni človek, čigar bistvo je prav pogovor, ki je čudovit božji dar. Skratka, Paljk ne more drugače, kot da sogovornika neprestano gleda v oči, ker ga želi spoznati do obisti in se z njim spoprijateljiti.