Podpisana dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest sva avtorja monografije »Prevarani sokoli« in soavtorja z. ga. Alenko Puhar monografije »Gospod Leon Štukelj in tovarišija«. Z veseljem bova ambasadi Zvezne Republike Nemčije podarila obe knjigi, da boste lahko primerjali najine znanstvene izsledke z znanstvenimi izsledki knjig, ki jih je na to temo napisala dr. Kaja Širok. Upava, da boste tudi v njih našli odgovor, kdo v resnici razdvaja slovenski narod in kdo temu narodu sodi v imenu ideologije ljudstva.
Dragan Petrovec, vodilni strokovnjak za izvrševanje zapornih kazni, je leta 2014 v protestnikih pred ljubljanskim sodiščem (Odbor 2014 za pravno državo) videl »zametek drhali«. Čez sedem let vse prav pride, pravi pregovor, in tako je on leta 2021 govoril (drhali?) na velikem OF-protestu.
Jürgen Braun (AfD): Plošča na rezidenci nemškega veleposlaništva mora biti v najkrajšem času odstranjena. Če zunanji minister Heiko Maas ne želi zapraviti svoje kredibilnosti v zvezi z vprašanjem človekovih pravic, mora kar najhitreje ustaviti sramotitev komunističnih žrtev.
Za Nemčijo je spominska plošča na veleposlaništvu še posebno brizantna, saj je na njej portret Vidmarja, ki naj bi bil znan antisemit in je pozneje stanoval v sosedstvu v ukradeni judovski vili.
Če bi se aktualna vlada slučajno odločila, da sprejme zakon, ki bi dan Osvobodilne fronte (OF) odpravil kot državni praznik, bi sprožila revolucijo. Dvignile bi se partizanske organizacije, protestirale bi vse opozicijske stranke in še DeSUS povrhu, naslovnice časopisov bi udarile z vsemi kanoni, z dramatično izjavo bi se oglasili zgodovinarji, ulice bi zasedli vojni invalidi, z eno besedo: ustavilo bi se življenje.
Z demokratičnimi volitvami »ni prišlo niti do očiščenja in zato tudi ne do pomlajenja«. Slovenske ustanove tega niso zmogle. Namesto tega »smo vsaj pri televiziji, ki je bila leta in leta najodločnejša cokla družbenega in kulturnega razvoja, doživeli pravo nasprotje: tamkajšnji partijski šefi so zavreščali in se hrupno kot horda fanatičnih varnostnikov postavili v bran minulega realsocializma«.
Iz izkazane nemoči, da bi vzdrževali uravnoteženost oz. neopredeljenost glede dveh ali več nasprotujočih si stališč, prepričanj, nazorov in verovanj, izhaja zgolj to, da je treba v prid nazorske in politične uravnoteženosti informativne programe t. … Beri dalje
S kakšno lahkoto se nekateri ljudje izjemne nadarjenosti, izobraženosti in razgledanosti odpovedo lastnemu dostojanstvu, se podredijo in sprejmejo klanjanje primitivni ideologiji.
Prepričan sem, da se je Vidmarjev duh po 28 letih telesne minljivosti že zdavnaj srečal s smrtjo in spoznal, da je ves čas živel v zmoti, saj ga neomajna vera v človeštvo v večnosti ne more osrečiti …
Zoran Polič, nekdanji član Izvršilnega odbora OF in član predsedstva SNOS, po vojni notranji minister, v osemdesetih letih pa eden najbolj zagrizenih nasprotnikov demokratičnih procesov ter nepopustljiv branilec starega komunističnega režima in socialističnega samoupravnega sistema, je na posvetu Osvobodilna fronta slovenskega naroda – zgodovinski čas in mesto, ki je bil maja 1991, tik pred osamosvojitvijo, še zadnji tovrstni posvet o OF, opozoril na fascinantno in domala popolnoma neznano dejstvo: »Pobude za Dolomitsko izjavo ni dala Partija, ampak Edvard Kocbek!«
Dan upora proti okupatorju naj postane 13. maj 1941, ko je na tleh Slovenije prišlo do prvega oboroženega spopada Tigrovcev z okupatorjem, kar se je končalo s smrtjo vojaškega vodje TIGR Danila Zelena.
To je bil (verjetno) prvi cerkveni pogreb z državniškimi častmi po koncu druge svetovne vojne. Na dan pogreba so Plečnikovo krsto prinesli na Žale, kjer so se v govorih od njega poslovili predstavniki oblasti, kulture, znanosti: predsednik SAZU Josip Vidmar, rektor univerze dr. Božidar Lavrič, predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia itd.
Demos in petindvajset let ali … Josip Vdimar: »Kako ste mogli pustiti na oblast klerikalce« Že dalj časa poslušam oziroma berem razmišljanja, kako je potreben nov Demos. Ob tem se popolnoma pozablja, kakšen je bil … Beri dalje
Aprila 2009 se je Angeli Vode zgodilo nekaj osupljivega: postala je filmska zvezda. No, skoraj ali približno tako. Zvezdo je treba posuti z zrnom soli. Ampak po mnogih desetletjih popolne izobčenosti, po pogrebu maja 1985, ko se je zbralo sedem ali osem ljudi, po postopnem odkrivanju in objavi njenih besedil – po vsem tem je bil tu nenadoma dramatičen obrat.
Po kapitulaciji Italijanov na Mali šmaren, 08. 09.1943 je slovenska partizanska vojska upravičeno slavila, čeprav Italijani niso kapitulirali zaradi vojaškega poraza v spopadih s partizani. Tako kot v prvi svetovni vojni je velika rimska imperatorska … Beri dalje
O Josipu Vidmarju vem pravzaprav malo. Zagotovo manj, kot bi od mene pričakovali njegovi častilci. O njegovi hčeri Živi ne vem skoraj nič. V bistvu se je spomnim samo iz ene epizode, tiste, ko je … Beri dalje