Berimo tiste medije, ki ne širijo jeze; domače in tuje.

Jasno, da nas moti in skrbi politična polarizacija, ki jo imamo vsak dan pred očmi. Jasno, da nas jezijo nekateri njeni akterji in se zgražamo zaradi medijske enostranskosti. Ampak sprašujem se, ali nam prav ujetost v domačo jezo in konflikte ne daje popačene slike o vzrokih teh konfliktov in rešitvah zanje. Jeza je posledica, ne vzrok.

Zmerjanje samega sebe

Ko oseba komentira sebe in svoje postopke, lahko naglas ali pa v »notranjem govoru«,  to imenujemo notranji komentar. Če pa oseba na te komentarje še odgovarja sama sebi, pa imenujemo to obnašanje »notranji dialog«. Na … Beri dalje

Kakor Elija

Kaj niso Sokrata zastrupili? Mar ni že Prešeren tožil nad usodo dobronamernega pevca in si želel ljudi, ki v srcu dobro mislijo? Kdo se še ni vprašal, kakšen smisel ima vztrajati v poštenju, ko je opazoval navidez prijetno življenje ljudi, ki jim nista tuja pohlep in prevara? Vse to je doživljal Elija, ko je izčrpan padel pod grm in si zaželel smrti.

Avtomobilske minute Slovencev

Na promet se seveda več ali manj vsi spoznamo. »Jaz sem pa ja dober voznik.« Vsaj približno tako je po anketi Javne agencije RS za varstvo prometa aprila letos odgovorilo skoraj 96 odstotkov anketiranih – … Beri dalje

S. Toplak, Finance: Vrnite nam 2. januar!

Economist svari, da bodo izzivi svetovnega gospodarstva leta 2015 precej podobni problemom iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ni se podrl samo berlinski zid, nismo se le osamosvajali, nismo imeli le mi težav zaradi prehoda iz … Beri dalje

Zakaj (travmatične) zgodbe dedkov vnukov ne zanimajo?

To vprašanje je danes zelo aktualno, in kakor se morda čudno sliši, je vprašanje preživetja. Starejše generacije, ki so okusile krivice druge vojne in zlagana socialistična desetletja po njej, bolj kot kdajkoli iščejo sogovornika, razumevanje in olajšanje, toda teh ni in ni od nikoder. Trenutne razmere v družbi in politiki marsikoga od starejših ljudi utrjujejo v prepričanju, da nikoli ne bo drugače.

V frontnih časih so linije poravnane

Odzivam se na komentar, ki ga je delno objavil Časnik in ki je v celoti napisan na spletnem portalu Kritika konservativna, opisuje pa nesrečno stanje na ti. desnici, ki da je izgubila mlado urbano generacijo, medtem ko poskuša preprečiti še en v vrsti porazov starejše generacije. Sam bi poskusil ta komentar samo dopolniti in sicer v več smereh.

Kako naprej?

Težava sedanjega trenutka pri nas je med drugim tudi ta, da pogosto izgubljamo izpred oči celotno sliko naše stvarnosti. Ta niti ni tako slaba, saj to, da zdaj lahko poimenujemo stvari s pravim imenom, pomeni tudi možnost za soočenje z njimi. To sploh ni tako majhen dosežek, kot se zdi zdaj, ko gledamo nazaj in smo vsi pametni. Resnica pa je ta, da smo vsi tičali v nekakšni utvari.

Rokovnjači našega časa in kaos

Današnji čas lepo kaže, kako hitro se v družbi ustvarijo razmere kaosa, malodušja, dezorientiranosti in brezvladja. Par pokradenih milijard, nekaj tisoč besnih, več sto tisoč obupano nemočnih in seveda (!) majhna peščica tistih, ki bodo naredili vse, da se jih ne odkrije. Da ne omenjamo tistih, ki se vozijo po robu tega kaotičnega vrtinca in doživljajo svojih pet minut medijske slave.